In zakaj v sebi ne poskuša najti pozitivne usmerjenosti za otroka - ker če ljubi hčerki nikakor ne razumem zakaj ne tudi sina - ker če je vedela da si ne želi več otroka - zakaj se ni zaščitila - to si je potem sama kriva in naj raje to sovraštvo ki čuti do sina usmeri nase - z tem bo obvarovala mogoče sebe - saj če bo sin občutil sovraštvo od matere - ji bo mogoče kdaj tudi vračal - misli naj usmeri v ljubezen in ne sovraštvo - karma se zelo rada vrne

Lepo napisano Katja in res zalostna zgodba,nevem katera mama bi lahko sovrazila svojega otroka😩.

Meni ga dajte, ga posvojim... Otroka neimeti rad?????? Ali sploh vrjamete v ljubezen??

Odkritosrčna mama .... mnogo nas ni tako odkritosrčnih... prosi za pomoč .. mnogo "neplaniranih" otrok je postalo rešitelj družin ... če bi bil pri nas še kakšen tak, bi imeli prihodnost, tako pa nas je vedno manj :-( .. upam, da najde vzgib, ki ji bo v možganih in srcu preklopil na ljubezen ... mogoče je namen, da se nauči ljubiti širše (ne vem no) .. ko ga bo vzljubila, bo odšel? .. mnogo je zgodb o tem ... gospa si vsaj priznava problem ...KAKO SI PA PRIZNAVAJO PROBLEM STARŠI, KI LETA NE GOVORIJO S SVOJIMI ODRASLIMI OTROKI IN JIM NE PRIZNAVAJO ODRASLOSTI??? TO TUDI NI LJUBEZEN ...

Joj toliko je staršev ki ne more imeti otrok, in koliko je otrok v rejništvu, tudi jaz imam otroka od moje hčere in sem mama in babi v enem, zato so vsi otroci naš zaklad in ne glede na vse, borimo se vsi, ne zapostavljat otrok,,,,

Moj otrok,moj ponos,moje vse,moja sreča in moj obstoj

Nikoli ne komentiram.... Tole pa moram.... Zgrožena sem nad prebranim, sama sem mama in vem kaj pomeni ljubezen so lastnega otroka... Kot oseba nisem naklonjena tujim otrokom ne delam buci buč vsakič ko se mimo pripelje voziček, verjetno tudi ne bi bila najboljša varuška... Vendar, ko svoje dete stisneš k sebi, ko te njegove ucke prosijo za ljubezen, toploto, sreča na obrazu ko te zagleda po dolgem dopoldnevu ki ga je preživel v vrtcu.... Neopisani občutki in vse zato ker je otrok del tebe, tvoja kri, čista ljubezen ki jo prejemas od njega... To je tisto pravo... Ne glede na to ali je prvi, drugi, tretji, nezaželen... On te ljubi brezpogojno, zasluži so enako.... Delati take razlike med svojimi otroci je za mene osebno nocna mora vsakega nedolžnega bitjeca, zaznamovan bo do konca življenja, verjetno bolj kot če bi ga takoj dala v posvojitev in bi bil danes deležen ljubezni katero si zasluži, svojim hčerama pa bi lahko naknadno razlozila kako je mogoče sovražiti lastnega otroka in si zeleti da se ne prebudi??? Verjetno bi te razumeli.... Ali pač ne, mogoče bi potem ti občutila kako je biti osovražen, zapostavljen od svojih najbližjih.... Ogorčena vglavnem... In ne zaslužiš si njegovega objema...

To besedilo je en velik larifari, en velik "nateg", če bi bilo to res, ta mamica tega ne bi napisala, ker bi bila ob vsej sovražnosti, ki jo čuti, nesposobna karkoli napisati..... Ena velika laž je ta članek!!!!!

Res veliko je sovraznosti v napisanih besedah. Tudi meni je nepredstavljivo ne imeti rad svojega otroka. Vendar pa nasvet mamici.....takoj k psihiatru po pomoc. Verjetno so ravno zaradi tega ker je zanosila in otrok ni vec zelela imeti malo zapadla v poporodno depresijo. Takoj po pomoc dokler se zadeve se da resit.

Joj, ni edina, poznam osebo, ki jo mama nima rada, je že odrasla, trudi se za mamino ljubezen,vendar.....zanimivo drugega otroka pa dobesedno obožuje.

Groza....to ali ni resnicno ali pa sta oba starsa tega otroka totalnoma bolana...Lp

Razumem, da njo dajejo mešani občutki, kr sm jih mela tud jz sam v času nosečnosti in tkoj po porodu...potem sm pa vzpostavla vedno bolj močnejšo vez s svojim otrokom in zdej jo neizmerno ljubim in ne dam nobenmu. Pr tej zgodbi pa, d isto občuti tud očka? Nvem, če si otrok zasluži takšno življenje...pomoje bi blo bolš, če bi šel otrok v posvojitev, kjer nebi občutu te manjvrednosti ki jo občuti čeprav vrjtno ne pokaže in povej. Ostajm brez besed😳

nebi smeli obsojati mame, ampak ji z nasveti pomagati. jaz vem, ce bi imela pomoc takrat ko sem jo potrebovala bi tudi sedaj imela sina pri sebi in ga nebi rabili vzgajati moji starsi. pa kljub temu da sem takrat imela tezave, jih sedaj nimam vec in se z vsako sekundo borim da bi prisel nazaj k meni. ampak ko ti otrok enkrat gre ga tezko dobis nazaj, razen takrat ko se sam odloci kje bi bil in s kom bi bil ampak pri tem se ti pojavi dvom kaj ce bo izbral tiste ljudi ki jih je navajen in ti ga bos potem videl samo ko bo zelel. tako da mami otroka priporocam, da sina sprejme ker je to lep blagoslov, da je lahko dobila se enega otroka ceprav je bolj naporno kot pri ostalih dveh. naj si poisce pomoc psihiatra in ji bo pomagal iti ces to stvar. odprl ji bo oci da vsak otrok je dragocen ceprav pride nenapovedano.

DRAGA MAMICA TI ne sovražiš tega otroka, samo čas rabiš. Verjemi mi. Že to, da skrbiš zanj, je ljubezen, in ne kot ti praviš zato ker si za to odgovorna. Malo pomisli. Ali bi osebi, ki bi jo sovražila nudila vse tisto, kar nudis svojemu sinu? Dom, obleke, hrana, starše..... Veliko staršev ki res sovraži svoje otroke, jih odvrže kot smeti. No vidiš ti tega nisi naredila. To ni sovraštvo. Rabiš pa malo časa zase. Verjamem, da je naporno, če malo spite. Vse sem tudi sama dal skozi, ampak jaz ko sem začutila občutek, da bi bilo bolje brez njih sem poiskala pomoč strokovnjakov. In pomagalo je. Veliko naredi poporodna depresija. Če pa ti partner ne pomaga pri depresiji, pa so lahko zadeve se slabše. Pomagaj si. Boš videla, da boš svojega sina se tako vzljubila, da ko bo odrasel ne boš želela da odide. Moraš tudi poskrbeti, da svojima hčerkama pokažes in naučiš, da se vse da spremeniti na bolje. Res poskusi!☺️ Življenje je kot vlakec smrti, sploh s čustvi, greš strmo dol, strmo gor na levo in desno... Mogoče samo en predlog, da poskusiš. Odpravi se samo s sinom, za en teden nekam na samo. Tako boš z njim vzpostavila vezo. Otroci čutijo. Sin čuti. Rabi te. Pojdita nekam sama. Cerkljajta se. Boš videla bi tudi sunek potem bolj umirjen. Glavo gor mami. Enega lepega 💗 pa ne obupaj.

pojdi k psihologu

Mislim kako lahko reče da bi rada da zaspi in se več ne zbudi jaz bi jo poslala v ustanovo in otroke noben nebi imel. Potem bi jo pa še z svojo željo sterilizirala da nebi mogla več imeti otrok. 9 mesecev ga imaš pod srcem in na koncu nisi vesel ko ga rodiš in komaj čakaš da ga vzameš v naročje

Wtf je dan danes z ljudmu nvn kako lahko reces da NE maras svojega otroma. A te ni sram? Potem pa se prosis za pomoc in mislis da ti bomo povedale da si ti uboga nevem kaj se s tabo dogaja ampak vem da si tvoj otrok zasluzi dosti boljso zivljenje boljso mamo. Bodibbrez skrbi otrok bo prehitro ugotovil da ga ne maras in on gebe tudi ne bo. Nvn kako lahko ti kot mama delas razlike kaj pa ce bi prej premisljevala o tem da noces otroka in bi temu primerno zascito Bodi srecna zanj saj vsak ne more imeti otroka .

Ja saj pa če ga nočeš ga daj v kanto za smeti

Jojjj gospa draga kako ne imeti otroka rad,,,ta nedolžna bitja nič kriva da so na svetu,,,a mislite da otrok ne čuti da ni ljubljen verjemite da čuti,,,jaz sem sina izgubila v 44 letu starosti in tega nikomur ne želim,,,se pa ljudje sprašujejo zakaj jim otroci v starosti ne vračajo ljubezni in ne pomagajo,,,evo vam odgovora,,,

Odkrita mamica.. Predlagala bi ji tAngelsko terapijo..regresija pretekla življenja..ponavadi tako močna čusta izvirajo iz preteklih spominov..sama sem tako rešila težave, ki so bile popolnoma drugačnega izvora.. Regresija je nekaj, kar lahko spremeni situacijo in jo razumeš, zakaj se dogaja.. Toplo priporočam mamici..