Žalostno pismo hčerke: Opazila sem, kako se mama stara in ob tem se mi trga srce....

Steffi Dumski je na svoj blog napisala impresivni tekst v katerem piše, da je prestrašena, ko vidi, da se njena mama stara... 

"... Sama misel, da se moja mama stara, me uničuje."

Preberite si tole pismo žalostne hčerke, ki bo ganilo tudi vas.

"Moja mati mi je prejšnji dan rekla: Mala, staram se,..."

... Nasmejala sem se ji in ji rekla "Še zmeraj nosiš s sabo veliko vrečo" in odkorakala stran.

Nisem pa ji povedala, da me je stisnilo pri srcu.

Na poti domov, sem mnogo premišljevala o tem. Res je stara.

Ne razumite me narobe... Moja mati ne izgleda staro, prav tako pa se ne premika kot 80 letnica,

ampak sredi 50 let ne spadaš več med mlade ljudi.

Vir: Facebook

Blondni lasje niso več tako blondni, prav tako pa tudi rjavi izgubijo svoj lesk,

zamenjajo pa jih sivi. Njena koža ni več brez gubic.

Njena ostra zadnjica, ni več tako ostra, saj je začela padati. 

Prav tako pa je postala tudi malo manjša od mene. 

Kljub temu vsemu, pa je še zmeraj čudovita.

Nisem pa mogla spregledati, da se stara...

Kot mlada oseba, se nikoli nisem spraševala kako bi bilo ,če mojih staršev nebi bilo okoli mene,

ampak danes to gledam drugače in to mi jemlje dah.

To, da se moja mama stara, me uničuje. 

Ne bo več mogla biti tako poskočna na svojem vrtu, ne bom je mogla peljati s sabo,

kamor si bom jaz zaželela in to me žalosti.

Ko sem prišla domov, sem zagledala sliko mene in mame. 

Ležala sem na njenem trebuhu. Bila je malo starejša, kot sem jaz sedaj.

Sliši se čudno, ko vidim, da sem tudi sama stara skoraj 30 let. 

Jap, čas teče zelo hitro, v bistvu se topi stran od nas. 

Praznuješ rojstni dan. Rojstni dan niti še dobro ne mine, spet je novo leto okrog

in znova praznuješ rojstni dan. Stvari se tako hitro odvijajo, 

da enostavno nimamo časa uživati v trenutkih.

Strahu pred staranjem še nimam, strah imam pred boleznijo.

Kako pa je z mojo mamo? Se zaveda, da njena koža ni več tako mlada, kot je bila nekoč? 

Se zaveda, da njena zadnjica ni več tako trdna in okrogla kot je bila nekoč? 

Kako pa se ob tem počuti? Zakaj je kaj podobnega nikoli nisem vprašala? 

Spet me pika v želodcu... Pomislila sem, kaj bo, ko mojih staršev več ne bo z mano? 

Svoje starše obožujem, ljubim. Kam pa bo odšla vsa ta ljubezen, ko njiju več ne bo? 

Poskusila bom uživati 30, upam da še več let z mojima staršema kot, da živimo zadnji dan.

Želim njima pokazati,da ju imam neizmerno rada.

Bojim se, da njima tega nisem pogosto pokazala. 

Uživajte čas s svojimi starši, tudi če vedo včasih biti težki. 

Včasih pač ne bodo vedeli prižgati vseh teh modernih napravic,

ampak jim kljub vsemu lahko pokažete kako zelo jih imate radi. 

Pomagajte njim... Ne le ko so bolni, ampak VSAK DAN!"

Neverjetno sporočilo, ki bi ga morali prebrati prav vsi... 

Delite jo med prijatelje in družino na Facebooku.