Leta 1951 so se z njo srečali tudi vojaki Združenih narodov, ki so bili nameščeni v Koreji, kjer je virus tudi dobil ime po reki Hantaan, ki teče med Severno in Južno Korejo, ob kateri so ulovili okužene miši.

Drugi mejnik je izbruh bolezni med Indijanci na območju Four Corner v ZDA leta 1993, kjer je bolezen povzročila vrsta hantavirusa, imenovana Sin Nombre,

ki je za človeka veliko usodnejša, saj drugače kot na stari celini prisotni virusi, katerih tarčni organ so ledvice, ta virus prizadene pljuča in srčno-žilni sistem.

Zaradi onemogočanja dihanja je smrtnost kar do 60-odstotna. To bolezen poimenujejo hantavirusni srčno-pljučni sindrom (HCPS).

Pri nas bolezen poimenujemo tudi mišja mrzlica.

Vir: Facebook

POVZROČITELJ:

Povzročajo jo RNA virusi iz rodu Hanta, ki spadajo v družino Bunyaviridae.

Poznanih je več kot 25 antigensko različnih virusnih vrst. Bolezen pri ljudeh povzročajo predvsem virusi Hantaan, Seoul, Puumala in Dobrava.

V Sloveniji  bolezen povzročata predvsem virusa Puumala in Dobrava.

INKUBACIJSKA DOBA:

Čas od okužbe do nastanka znakov bolezni je običajno 2 do 4 tedne, lahko pa vse od nekaj dni do dveh mesecev.

NAČIN PRENOSA: 

Povzročitelj kroži v naravnih  žariščih  predvsem med glodalci, kot so miši, voluharji in podgane, ki so kronični nosilci. 

Povečano število obolenj je običajno povezano z  povečanim številom miši in podobnih glodalcev.

Ljudje smo naključni gostitelji virusa.

Predpostavlja se, da se bolezen z glodalca na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki se nahajajo v delcih izločkov (seč, iztrebki, slina) glodavcev.

S temi iztrebki se okuži hrana, voda in okolje.

DOVZETNOST ZA OKUŽBE

Bolezen se običajno pojavlja v pomladansko - poletnih in jesenskih mesecih, ko se ljudje več zadržujejo v naravi oziroma opravljajo delo na polju in v gozdu dela.

Pogosto je povezana z opravili na vrtu, polju, dejavnostmi v naravi - taborjenjem, kopanjem, zlasti na divjih kopališčih, rekreacijo oziroma čiščenjem mest, kjer so vidni sledovi in ali iztrebki glodavcev.

Bolezen se pogosteje pojavlja na podeželju pa tudi v mestih, kjer  glodalci z iztrebki onesnažijo predmete in hrano v kleteh, skladiščih.

Vir: Facebook

SIMPTOMI IN ZNAKI BOLEZNI 

Bolezen poteka v več fazah.

Bolezenski znaki so deloma odvisni tudi od vrste virusa, ki je okužbo povzročil.

V prvi fazi, ki traja nekaj dni je prisotna predvsem visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu.

Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju.

Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje tudi konča in pride do ozdravljenja brez posledic.

V težkih primerih bolezni, po nekaj dnevih visoke vročine nastopi hipotenzivna faza, ko pride do nenadnega  padca  krvnega pritiska.

Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti,  krči, krvavitve v koži in sluznicah.

Temu obdobju sledi obdobje, kjer prevladujejo znaki odpovedi ledvic (skromno izločanje urina, prisotnost beljakovin  in krvi v urinu).

V tem obdobju je tudi velika nagnjenost h krvavitvam. To obdobje traja nekaj dni, lahko pa v tej fazi bolnik tudi umre.

Smrtnost bolezni je 5% do 15%.

Pojav povečanega izločanja seča ( poliurija) oznanja obdobje ozdravljenja. To obdobje lahko traja več tednov  ali mesecev in se konča s popolnim ozdravljenjem.

Najtežje oblike običajno povzroča virus Hantaan, medtem ko virusa Dobrava in Puumala povzročata lažje oblike obolenja.

KUŽNOST

Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka.

ZDRAVLJENJE

Zdravljenje je simptomatsko. Bolnikom znižujemo visoko telesno temperaturo, skrbimo, da ne dehidrirajo, oziroma jih po potrebi priključimo na dializo.

V povprečju so v bolnišnici deset dni, a okrevanje se lahko zavleče precej dlje.

PREPREČEVANJE OKUŽB

Cepiva proti tej bolezni zaenkrat še ni na voljo.

Splošni ukrepi so usmerjeni k uničevanju podgan, miši in drugih glodalcev. Pomembna je predvsem splošna in osebna higiena ter higiena okolja in prostorov.

Ker se hantavirus, ki povzroča HMRS, prenaša z vdihavanjem izločkov glodavcev, je pomemben ukrep preprečevanja bolezni predvsem zatiranje glodalcev oziroma deratizacija.

Zelo pomembno je tudi umivanje rok, po vsakem opravilu, pri katerem pridemo v stik z zemljo ali prahom  predvsem v naravi.

Nasveti za preprečevanje okužb z virusom mišje mrzlice

V domačem okolju

• poskrbimo, da glodavcem preprečimo dostop v hišo,

• poskrbimo za varno odstranjevanje odpadkov hrane, da ne privabljamo glodavcev,

• živila in pijačo hranimo v zaprtih posodah, da preprečimo morebitne okužbe,

• izvajamo redno deratizacijo

   

Pri bivanju v naravi:

• pazimo, da zaščitimo hrano in pijačo pred glodavci,

• hrane ne puščamo na tleh,

• ne pijemo vode iz izvirov v naravi,

• ne poležavamo na golih tleh,

• skrbimo za higieno rok.

   

Pri opravljanju (poklicno) dela v naravi:

• pri delu v naravi pazimo na svoje osebne stvari in jih ne puščamo dlje časa nezaščitene na tleh,

• ne poležavamo in posedamo  na golih tleh,

• pri delu, pri katerem se zelo praši, uporabljamo zaščitno masko,

• ne pijemo vode iz izvirov v naravi,

• skrbimo za higieno rok predvsem po opravljeni potrebi in pred hranjenjem,

• poskrbimo, da odstranimo ostanke hrane, ki privabljajo glodavce.