Andrej Rotar, moški, ki je v enem dnevu zaradi krute bakterije ostal brez nog, potrebuje vašo POMOČ!

10.05.2019 Življenje Mega

Andrej Rotar je 53 letni moški, ki se mu je življenje popolnoma obrnilo na glavo že v enem dnevu.

Andrej je namreč v samo eni noči ostal brez nog, izgubil pa je tudi nekaj prstov na levi roki.

Rodil se je v Ljubljani, ampak se je z ženo po dveh desetletjih preselil v njeno rodno vas Turnišče v Prekmurju.

Skupaj imata dva otroka in sicer hči, 20-letna Eva je študentka 2. letnika farmacije v Ljubljani, 18-letni sin Domen pa je dijak 3. letnika gimnazije v Ljutomeru.

Trenutno je zaposlen v podjetju Carthago, toda že od lanskega aprila je v bolniškem staležu, zaradi redke bolezni, ki se imenuje fulminantna meningokokcemija z multiorgansko odpovedjo.

Bakterija napada mlade in telesno aktivne ljudi, primeri v Andrejevi starosti so redkost.

Andrej je prvi mesec po okužbi bil v umetni komi, pozneje pa zaradi amputacij pod vplivom zdravil in analgetikov, zato se začetnih mesecev spominja megleno.

 

Vir: Facebook

To je zgodba iz njegove perspektive:

“Zbolel sem 2. aprila 2018, tako rekoč čez noč. To je bil velikonočni ponedeljek.

Še v soboto popoldan sem bil v službi, malo prehlajen, v ponedeljek pa sem doživel septični šok.

Vzrok za to bolezen je okužba z bakterijo meningokok. Kako je do okužbe prišlo se ne ve, prenaša pa se kapljično.

Prenašalcev, ki ne zbolijo pa je baje zelo veliko. Lastnost te bakterije pa je, da napada predvsem zelo mlade, telesno zelo aktivne športnike.

V moji starosti so taki primeri izjema. Napredovanje bolezni je zelo hitro, preživetje bolezni komaj nekaj nad 50%.

Smrtni primeri se zgodijo v roku enega dneva od izbruha bolezni,”razlaga skromni Andrej, ki se najhujšega obdobja (prvega meseca) svoje bolezni ne spominja, ker sem bil v umetni komi.

Pozneje je zaradi amputacij pod vplivom zdravil in analgetikov okolico zaznaval precej abstraktno.

Zdravniki so mu sicer dejali, da je bil odziven in je po svojih zmožnostih komuniciral z njimi, sam pa se tega na spominja.

 “Kar vem iz tega obdobja, so mi povedali zdravniki in svojci. Ob izbruhu bolezni sem bil najprej prepeljan v bolnišnico Murska Sobota.

 

Tam so me naslednji dan pripravili za transport v UKC Ljubljana, Infekcijska klinika, kjer sem preživel 10 tednov na intenzivnem oddelku.

Med zdravljenjem bolezni sem bil v umetni komi, kar je trajalo približno tri tedne.

Prišlo je do odpovedi delovanja notranjih organov, zato sem bil priklopljen na vse mogoče podporne sisteme.

Po ozdravitvi sem popolnoma oslabel in izgubil večino mišične mase. V prvem tednu sem imel zastoj srca in šele četrti poizkus oživljanja z defribliratorjem je bil uspešen.

Imel pa sem tudi zelo nizek krvni tlak, tako da okončine niso bile prekrvavljene.

Posledica napada bakterije in nizkega krvnega tlaka je bila, da se je na nogah in na prstih rok pojavila gangrena.

Potrebna je bila amputacija obeh nog. Najprej obe nogi pod kolenom 23. aprila.

 

Vir: Facebook

 

Ker pa se je gangrena razširila tudi na kolena je bila opravljena nadkolenska amputacija desne noge 2. maja, potem pa še leve noge 7. maja.” brez pomislekov o svojih najhujših travmah razlaga Andrej.

 “V bistvu me kruta realnost ni prizadela toliko, kot bi pričakoval. Ne vem koliko je bila to posledica ‘razpoloženjskih’ zdravil, koliko pa mojega karakterja, želim pa verjeti, da je prevladalo to drugo.

Imel pa sem veliko podporo in spodbudo v svoji družini in prijateljih, pa seveda v požrtvovalnem medicinskem osebju.

V tem obdobju sem bil popolnoma nepokreten. Nisem se mogel niti samostojno obrniti na postelji.

Z mano so se začele ukvarjati fizioterapevtke, ki so me poizkušale vsaj malo razgibati.

Osmega junija so me premestili na oddelek Plastične kirurgije UKC Ljubljana, kjer so mi premestili kožo na stegnih, kjer so bile med amputacijami nog odstranjene površinske nekroze.

Proti koncu junija (26.6.2018) so me premestili na negovalni oddelek bolnišnice Murska Sobota, kjer sem preživel en mesec.

Tu so me fizioterapevti in delovni terapevti toliko usposobili, da sem bil sposoben samostojno opravljati osnovna opravila osebne higiene in premeščanja na posteljo in na invalidski voziček.

Po dobrem mesecu dni (3.8.) pa sem po dolgih štirih mesecih odšel domov, kar je bil zame nepozaben čustveni dogodek.

Hoja z dvema nadkolenskima protezama je peklensko naporna.

Fizioterapevti so mi rekli, da je poraba energije s tako hojo 3x tolikšna kot z zdravimi nogami.

Moj občutek je bil, da še več, ampak oni že vedo. Napravili so mi testiranje dihanja in EKG pod obremenitvijo, ker se je internistka bala, da moje srce ne bo zdržalo.

Tako kot to delajo vrhunskim športnikom, in rezultati so bili odlični.

Do 22.3., ko so me poslali domov, sem s pomočjo hojice že lahko samostojno brez pavze prehodil nekaj sto metrov.

Ob končnem testiranju so mi rekli, da marsikdo z eno podkolensko amputacijo ni dosegel tega, kar sem jaz z dvema nadkolenskima.

Terapije se bodo še nadaljevale, naslednja naj bi bila že poleti, ko bom najbrž dobil stalne proteze, ki stanejo skoraj 100.000 € in danes jih imajo le redki, med drugimi invalidni plavalec Darko Đurić.

Ker pa hoja ni moj edini cilj, sem v URI Soča v Murski Soboti začel z delovno rehabilitacijo s ciljem, da si najdem ustrezno službo.

Vir: Facebook

 

V najbolj težkih trenutkih mi je to pomagalo premagati vse težave.

Do življenja, ljudi in okolice imam zelo pozitiven odnos in jih sprejemam take kot so.

Pravijo mi, da s svojim pristopom in pojavom v ljudeh zbujam samo dobre občutke.

Ampak tako samo vračam to, kar dobim od njih. Zame so organizirali že nekaj dobrodelnih akcij, s pomočjo katerih sem si naročil avto, ki bo predelan tako, da ga bom lahko uporabljal sam, brez pomoči.

Kar je pogoj za neodvisno življenje,”Želim ostati aktiven član družbe, tako poslovno kot socialno.

Ko sem se zavedel posledic svoje bolezni, sem se najprej vprašal, kako naprej.

Vedno sem bil aktiven človek in to, da bi življenje ostalih spremljal preko interneta in televizije, zame ni bila nikakršna opcija.

Takrat, ko začneš ugotavljat, kaj so stvari, ki jih v takšnem stanju v kakršnem sem, potrebuješ za normalno življenje, ugotoviš, da je to (tudi) finančno velik zalogaj in ni samo predmet želje oz. volje, pravi Andrej in dodaja: “ob tej priliki moram zahvaliti tudi Avto hiši Rajh, ki je mi je šla s svojo ponudbo za prilagojen osebni avtomobil zelo na roko.”

 

Andrej sedaj potrebuje našo pomoč! Mu bomo pomagali? ;) 

Vsi, ki želite pomagati Andreju Rotarju iz Turnišča, lahko pomagate na več načinov, in sicer, da denarno pomoč nakažete na transakcijski račun Sklada Ivana Krambergerja št. SI56 02922-0019831742,

s pripisom za Andreja, sklicna številka 7221.

 

Pomagate lahko tudi s SMS-donacijami.

Pošljite SMS na 1919: z vpisano ključno besedo KRAMBERGER boste prispevali 1 evro, z vpisano ključno besedo KRAMBERGER5 pa 5 evrov. 

 

Vir: Lendavainfo