Rožmarin ni le začimba, je tudi odlično zdravilo!

Rožmarin spada v družino ustnatic in je trajnica, ki v hladnejših predelih cveti poleti, v toplejših pa vse leto.

Rožmarin je ime dobil po latinski besedi rosmarinus, kar pomeni morska rosa.

Rožmarinove vejice nas spominjajo na borove iglice in to z razlogom, saj je rožmarin ne nazadnje tudi borov daljni sorodnik.

Cvetovi rožmarina so lahko bele, rožnate, vijolične ali modre barve.

V kulinariki, še posebej v sredozemski kuhinji, uporabljamo svež ali posušen rožmarin.

Rožmarin je zelo aromatičen, njegov okus pa je nekoliko grenkoben. Odlično pa se poda k enolončnicam, juham, mesno-zelenjavnim jedem, solatam …

Mleti rožmarin je sicer lažje vključevati v jedi kot cele iglice svežega rožmarina.

Pred pečenjem ga lahko na primer posipamo na krušno testo, ki smo ga premazali z oljčnim oljem.

V rožmarinu najdemo veliko železa in vlaknin, vsebuje pa tudi antioksidante, kot so karnozojska kislina, rožmarinska kislina, kafra, kofeinska kislina, ursolna kislina, betulinska kislina, rosmaridifenol in rosmanol.

Vir: Facebook

KAKO IN KJE GA GOJIMO

Rožmarin je v naravi najbolj pogosto najti na pečinah ob Sredozemskem morju. Če se odločimo, da ga bomo gojili doma, ta rastlina zahteva polno sončno svetlobo in odlično odvajanje vode. Sicer rožmarin zelo dobro prenaša različne vrednosti pH, od zmerno kisle do zmerno bazične zemlje. Če prebivate na hladnejšem območju, rastline gojite v lončkih na prostem, pozimi pa jih prenesite v rastlinjak.

Rastlino najbolj preprosto razmnožujemo s podtaknjenci, ki jih vzamemo z vršičkov. Semena rožmarina namreč slabo kalijo in ne zrastejo v želeno različico. Rožmarin se odlično odziva na oblikovanje in obrezovanje, zato je grm lahko tudi čudovit okras našega vrta.

Če rožmarin v lončkih pretirano zalivamo, tako spodbujamo gnitje korenin, ki se pogosto najprej pokaže kot rjavenje listnih vršičkov. Če se že odločimo za gojenje v lončkih, izberimo glinene lončke, saj omogočajo, da voda iz zemlje bolje odteka.

V milejših klimatskih okoljih lahko liste rožmarina nabiramo ob katerem koli času, sušimo pa jih na zračnem mestu. Ko so listi popolnoma suhi, cele liste potrgamo s stebel in jih shranimo v nepredušno zaprti posodi. Večjo žetev moramo opraviti že pred cvetenjem. S svežimi cvetovi lahko okrasimo solate in poobedke.

KORISTI ROŽMARINA NA ZDRAVJE

Uporabni deli rastline so listi in cvetoči vršički.

Rožmarin vsebuje številne snovi, ki možganske celice varujejo pred oksidativnimi okvarami. Pri tem velja še posebej izpostaviti karnozojsko kislino, ki naj bi ščitila možgane pred Alzheimerjevo boleznijo, hkrati pa naj bi tudi zavirala same procese staranja.  Fenoli iz rožmarina naj bi tudi varovali pred oksidativnimi okvarami celic.

Rožmarin deluje tudi diuretično, pospešuje potenje, spodbuja nastajanje in pretok žolča, skrbi za dobro prebavo ter deluje razkužilno na pljuča in prebavila. Deluje tudi protimikrobno in krepčilno ter pospešuje krvni obtok, z njegovo pomočjo pa lahko učinkovito zdravimo tudi glavobole, ki so posledica napetosti.

Če ga razredčimo z nosilnim (osnovnim) oljem, na primer z mandljevim oljem, ga lahko uporabljamo za preprečevanje mišičnih krčev, uporaben pa je tudi pri revmatizmu. Z rožmarinom delujemo proti splošni utrujenosti in depresiji, ter, kot smo že omenili, krepimo spomin in koncentracijo.

Vir: Facebook

ROŽMARINOV ČAJ PROTI GLAVOBOLU

Sestavine:

• en del belega vratiča,
• en del rožmarina,
• en del majarona,
• en del poprove mete.

Priprava:

Vsa zelišča zmešamo. Na skodelico kropa uporabimo eno čajno mešanico zelišč. Zelišča stresemo v ogret čajnik, jih poparimo in po 10 minutah precedimo.