Obiskovalec v mariborskem domu pretepel obiskovalec, ta je UMRLA: ˝Vsi sorodniki se sprašujemo, kaj se šele dogaja ljudem, ki nimajo svojcev. Mi smo skrbeli za mamo, pa še premalo, saj smo zaupali sistemu.˝

Hudo pretepena mama je umrla pred tremi meseci, bolečina ob njeni smrti pa je ogromna.

Hčerka Marije ter vsi iz njene družine si želijo, da bi se delo v domovih za ostarele spremenilo, želijo si namreč večjo pozornost za starostnike, saj je bila njihova zgodba tragična.

Na lokalcu.si, so v uredništvo prejeli zgodbo o kateri danes govori vsa Slovenija...

Danes jo v celoti objavljamo tudi mi, saj si želimo, da se takšne stvari v prihodnje ne bi več dogajale.

Mamica anonimne bralke, je januarja 2021 postala oskrbovanka doma Daniec Vogrinec na Pobrežju. Namestili so jo na oddelek za demenco.

“Bila je pozitivna oseba, rada je prepevala in še vedno nas je prepoznala,” je mamo opisala z nasmehom in solznimi očmi. 

Na bivanje v domu naj bi se hitro navadila, saj je bila v sobi s prijetno gospo.

Leto dni pozneje, pa se je v dom preselila nova oskrbovanka, ki pa naj bi bila zelo neramna, velikokrat naj bi stala na hodniku ter mami sogovornice govorila, kako zelo je hudobna. Njena prisotnost jo je vedno vznemirjala, svojim otrokom pa je Marija govorila, da naj bi jo ženska večkrat potisnila.

Dvomili v njen padec

“19. januarja letos so nas poklicali iz doma in sestro, ki je skrbnica, obvestili, da je mama ponoči padla. Niso znali povedati, kaj se je pravzaprav zgodilo. Imela je pet šivov na glavi, a so jo po obravnavi v UKC Maribor pripeljali nazaj v dom z navodili, da morejo njeno stanje opazovati in na kaj naj bodo pozorni,” opiše. Že takrat so v njen padec svojci nekoliko dvomili, saj je bila njena hoja stabilna, ni se opotekala.

“Rekla nam je, da jo je moški želel ubiti, da jo je udaril”

Domači so jo še isti dan obiskali, povedala pa jim je, da naj bi jo ponoči, proti jutru ženska iz sosednje sobe potisnila. Hčerka je ob obisku opazila, da materi oteka ličnica, videti je bila zmedena, prestrašena, tudi komunicirala je drugače, za to je hčerka stopila do zaposlenih, saj si je želela preveriti, kaj se dogaja.

“Nam je mama rekla in večkrat ponovila, da jo je moški želel ubiti, da jo je udaril,” opiše. Mislili so, da sanja in jo mirili.

Iz njene sobe naj bi bilo slišati krike

“Diplomirana sestra je moji sestri dejala, da menijo, da je mamo udaril sin druge gospe, ravno tiste, ki je velikokrat ovirala druge varovance in bila nesramna. Naj bi imel težave z drogo. Vprašala sem se: “Torej mama ni sanjala in je vse res? Kako udaril? Zakaj? Torej so vedeli, da se je nekaj zgodilo in me niso obvestili?”,” pove.

Iz mamine sobe je izstopil moški, trenutek pred tem pa so se zaslišali močni kriki. 

“Zadržali so ga do prihoda varnostnika in policije. Zaposleni so omenili, da naj bi moški velikokrat grozil zaposlenim, varovancem, še posebej pa moji mami,” pove. V trenutku so sicer poklicali reševalce, na kraj pa je v trenutku prišel tudi direktor doma in policija, ki je naredila zapisnik. Neznanega moškega je policija pridržala 24- ur, svojci pa so v tem času podali ovadbo. 

Zaposleni, ki so jih povabili na pričanje, se sedaj bojijo za svojo službo, svojci pa se bojijo, da zaradi tega ne bodo govorili resnice.

Kljub prihodu policistov, je nadaljeva s kršitvijo javnega reda in miru

Na PU Maribor so dejali: “19. januarja so bili policisti PP Maribor II obveščeni o dogodku v enem izmed zavodov na območju PU Maribor. Moški je udaril žensko tako, da je ta utrpela lahko telesno poškodbo, odpeljana je bila v bolnišnico. Ker je moški ob prihodu policistov nadaljeval s kršitvijo javnega reda in miru, je bilo zoper njega odrejeno pridržanje. Zaradi kršitve javnega reda in miru mu je bil izdan plačilni nalog. Zoper moškega je bil podan predlog za pregon zaradi suma storitve kaznivega dejanja, policisti PP Maribor II pa so v tej zvezi podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve lahke telesne poškodbe (122. čl. KZ-1).”

“Direktor doma mi je zagotovil, da bo gospo premestil v DSO Lenart, da je že vse dogovorjeno. Zgodilo se je v četrtek, v torek naj bi šla. Zagotovljen rok od direktorja je bil prav naiven glede na čas preiskav, ki jih potrebuješ za sprejem v dom in ureditev vse dokumentacije. Premestili so jo čez tri mesece, v četrtek, mama je umrla v nedeljo,” pove.

“Primer smo reševali izjemno strokovno in tudi empatično.”

Direktor Doma Danice Vogrinec Maribor, Marko Slavič je povedal naslednje: “Primer smo reševali izjemno strokovno in tudi empatično. Tudi moja prisotnost velikokrat v večernih urah je bila namenjena razgovorom z agresivnim svojcem, kateremu vstopa v dom in obiska.mame ni mogla preprečiti niti policija niti postopki državnega tožilca, varuha človekovih pŕavic,” je dejal.

Zatrdil je celo, da je bilo v primer vključeno celo ministrstvo, varuh človekovih pravic, ki je zavzel stališče, da se nasilnega svojca izključi oz. omeji obiske: “Gospa, ki se je obrnila tudi na vas, je kljub našemu izjemnemu trudu, dnevni komunikaciji vseh zaposlenih z njo, tudi neposrednega obveščanja s strani direktorja, na našo veliko žalost, glede na enormni trud zaposlenih, primer prijavila socialni inšpekciji, ki je na osnovi njene prijave opravila nadzor in ga zaključila z ugotovitvijo, da smo opravili zelo strokovno delo in da smo v reševanje vključevali tudi vse mogoče organe. Nadzor je zaključen z ugotovitvijo, da ni bilo nobene strokovne napake,” doda. Doda, da so nad ponovnimi prijavami zaposleni ogorčeni.

“Drži, da fizičnih kontaktov med stanovalci, ki jih je v naši varovani enoti Na Pobrežju 167, ne bo mogoče nikoli povsem preprečiti. Sam pa ocenjujem, da jih je bilo v toku mojih 20 letnih izkušenj ob tako velikem številu obolelih z demenco relativno zelo malo,” poudari Slavič.

 

Že dlje časa se srečujejo s kadrovsko stisko

“Sicer so stiske s kadrovsko pokritostjo že dolgo znane. Sam sem na problem kadra začel intenzivno opozarjati že pred 10 leti. Na sistemske rešitve skrbi za starejše in odrasle s posebnimi potrebami, ki morajo nujno upoštevati večje število zaposlenih in njihove višje plače opozarjam v javnost dobesedno dan za dnem,” še zaključi Slavič.

Marijino zdravstveno stanje se je medtem močno poslabšalo

Mama, ki je o dogodku in moškem, ki jo je udaril govorila še teden dni, je bila pripeljala v urgentni center UKC Maribor, kjer so opravili CT glave, ki pa ni pokazal nobenega izliva. Zato so jo ponovno pripeljali nazaj v dom in dali navodila za opazovanje. “Naslednji dan je bila vsa v modricah in v nekaj dneh so jo zaradi poslabšanja dvakrat pripeljali na urgenco. 27. januarja je bila operirana, vrtali so ji v lobanjo in punktirali kri. Trepanacija je bila narejena levo in desno, kar pomeni dve vrtini v lobanjo.” Svojci so po dogodkih v domu zahtevali vpogled v njeno zdravstveno dokumentacijo, a naj bi šele po velikem trudu do te tudi prišli. Izvedeli naj bi precej informacij, s katerimi predhodno niso bili seznanjeni. “Nimajo razčiščeno, kdaj in ob katerih situacijah naj bi obveščali svojce. Vodje te ne obvestijo, drugi zaposleni pa informacij ne smejo dati,” doda.

" “Sestra je želela vpogled v dokumentacijo in je morala, kljub temu, da je skrbnica, pisno zaprositi in to pravnico doma. In po pregledu, postavljanju vprašanj in po tretji poškodbi, je dom sklical sestanek. Bil je torek. Zbrali so se domska zdravnica, domska psihiatrinja, vodja ZN DSO, vodja ZN enote Pobrežje, vodja izmene ZN, pravnica, vodja socialne službe in midve s sestro. Direktor je bil zadržan z drugimi nalogami. Takrat sva jim prikazali večina nepravilnosti. Seveda niso ničesar priznali. Dogovorili smo se za premestitev gospe z oddelka. V četrtek so jo premestili, mama se je iz bolnišnice vrnila v petek. Naslednjo nedeljo je umrla,” opiše.

“Bil je konec, to je bilo jasno.”

Nekega dne pa je zazvonil telefon, domska zdravnica je svojce obvestila, da ima mama močne bolečine in povišano telesno temperaturo. Predpisala ji je antibiotik, saj je sumila pljučnico in morfinske kapljice proti bolečinam. V bolnišnico jo ni bilo več smiselno peljati. “Pljuča smo zaščitili, od predstojnika nevrokirurgije smo imeli zagotovilo, da je ne bodo več operirali, torej ni bilo razloga še dodatnega mučenja s prevozom. Kaj bi ji torej naredili v bolnišnici? Bolelo jo je celo telo, vsak dotik. Bil je konec, to je bilo jasno.”

“Vsi sorodniki se sprašujemo, kaj se šele dogaja ljudem, ki nimajo svojcev. Mi smo skrbeli za mamo, pa še premalo, saj smo zaupali sistemu.”

16. aprila je Marija umrla

Razlog smrti naj bi bila pljučnica in krvavitve v možganih. “Patolog mi je na razgovoru razložil, da sta dva razloga smrti, vendar mora na prvo mesto napisati pljučnica, ker bi prej umrla od tega kot od hematoma. S hematomom v subduralnem prostoru bi živela par dni dlje. Ker je bolehala za pantocitopenijo, so bile krvavitve še močnejše, kri se je težko strjevala. Žal mi je, da sestra ni prej zahtevala vpogleda v dokumentacijo, da ni bila tečna, da ni gnjavila in po prvi poškodbi naredila kravala. Danes nam je žal. Želimo pa si, da se to nikoli več ne ponovi,” nam je dejala in dodala: “Vsi sorodniki se sprašujemo, kaj se šele dogaja ljudem, ki nimajo svojcev. Mi smo skrbeli za mamo, pa še premalo, saj smo zaupali sistemu.”

“Morda bi se morali bolj posvetiti najranljivejšim varovancem v domu, ki nimajo nikogar, ki se ne znajo in ki ne morejo več odločati zase, saj jim je bolezen to odvzela,” še pove skrušena hčerka, ki se sprašuje, ali so naredili dovolj. “O vsem bi me morali obveščati. Nudi se lahko le prva pomoč, za ostalo bi nas morali vprašati, saj je mama bila kot njihov mladoletni otrok. Takšne so pravice. Skrbnica je sproti obveščala CSD Maribor, kar je bila njena dolžnost, zaščititi mamo. Obvestila je Varuha človekovih pravic, dvakrat Socialno inšpekcijo (drugič celo predlagala izredni nadzor v DSO) in Častno razsodišče Slovenije. Varuha obveščamo o dogodkih, odgovor inšpekcije je bil, da niso odkrili nobene nepravilnosti, zato so postopek prekinili. Napisali smo ugovor. S častnim razsodiščem je sestra imela razgovor, čakam zapisnik in njihovo odločitev, ki bo predvidoma jeseni. Čakamo obravnavo na sodišču Maribor za gospoda, ki jo je udaril,” pove.

“Zadnji stik z direktorjem je bil v ponedeljek, 17. aprila, ko sem se prišla poslovit v mrtvaško vežico. Žal mu je za vsakega varovanca. Pri naši mami je bil pač žal taki splet okoliščin, je povedal,” nam je dejala hčerka pokojne.

“Po večini z domovi za starejše in z njihovo socialno službo sicer dobro in redno sodelujemo”

Na CSD Maribor so nam dejali še, da sodelovanje s svojci, ki so skrbniki poteka na podlagi zakonodaje: “In sicer izvajamo letne obiske varovancev, skrbniki letno podajajo poročila o izvajanju skrbniške funkcije. V izrednih primerih se obračajo na nas pri namestitvah v DSO in pri izpolnjevanju Vlog za oprostitev plačil institucionalnega varstva. DSO ima svojo socialno službo, ki ureja vse tamkajšnje zadeve z oskrbovanci in njihovimi svojci. Primarno sodelujemo z domovi za starejše v občini Maribor, prav tako pa tudi z domovi širom Slovenije. Število oseb, ki potrebujejo pomoč pri urejanju dokumentacije za sprejem v dom se veča, gre za osebe, ki so brez svojcev in širše socialne mreže, ki bi jim pri urejanju nameščanja pomagala, ali pa osebe, ki imajo svojce ali znance, pa ti v svoji osebni stiski ne zmorejo tega urediti oziroma ne želijo in pričakujejo, da to delo opravijo institucije.”

“Po večini z domovi za starejše in z njihovo socialno službo sicer dobro in redno sodelujemo, tako pri urejanju dokumentacije za sprejem in pozneje sami namestitvi,” zaključijo." (VIR: LOKALEC.SI)