Prekoračeni silobran

Ker sodišče ni razsodilo v prid napadalca, se je ta obrnil na ljubljanske višje sodnike. Ta se je namreč v pritožbi skliceval na prekoračeni silobran.

»Toženčeva obramba ni bila nujna za odvrnitev napada in ni bila sorazmerna z intenzivnostjo napada,« je pojasnil svoj argument.

"Ko so višji sodniki predse dobili primer, so ugotovili, da je nesporno, da je bil tožnik zaradi tega dogodka pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje grožnje in povzročitve lahke telesne poškodbe. Sam je sicer zatrjeval, da je bil nasprotnik tisti, ki ga je napadel, kar pa je bilo seveda v nasprotju s kazensko obsodilno sodbo. Ob tem je sodna izvedenka ugotovila, da je tožnik pri prerivanju utrpel udarnino levega predela ličnice – najverjetneje z direktnim udarcem pesti – in razpočno rano na nosnem korenu, najverjetneje z udarcem tršega predmeta ali s pestjo. Glede na vse zbrane dokaze je sodišče zaključilo, da ni verjetno, da bi rana na nosu nastala z ročajem motike, kot je zatrjeval v tožbi, temveč prav tako s pestjo." (VIR: slovenske novice) 

Kazensko sodišče je tako ugotovilo potek dogodkov, sodniki pa so presojali vse potrebne elemente silobrana.

Silobran je obramba, ki jo žrtev potrebuje, saj le na ta način odvrne napadalca.

V tem primeru je obramba sledila neposredno napadu tožnika, ki je imel ob napadu v roki nož in z njim ogrožal toženčevo življenje, medtem ko je toženec tožniku poškodbi povzročil z golo pestjo, oba udarca pa sta bila blaga.

Tožniku s tožbo ni uspelo, sedaj pa mora plačati še odvetniške stroške nasprotne stranke.