˝En dan z njim mi je pomenil kot eno leto˝: Zlomljena mati o svojem sinu, ki ji je umrl v rokah...

»Iskala sem podaljšanje njegovega življenja, saj mi je en dan z njim pomenil kot eno leto. Nisem mislila, da bo živel še 50 let,« je govorila Lidija Teršek, mati komaj 18- letnega Tomaža Pavlovića. je Lidija Teršek, mati komaj 18-letnega umrlega Tomaža Pavlovića. Zelo jasno se je zavedala neozdravljive bolezni njenega sina.

Sama je sedaj prepričana, da v UKC Ljubljana pač niso storili dovolj, da bi rešili življenje Tomaža. Sama meni, da so mu življenje pomagali končati z usodnim odmerkom morsija. Sedaj se je odločila, da bo na sodišču poiskala pravico.

 S svojci, med katerimi so mladoletni sorojenci in očim pokojnega, zahteva okoli 96.000 evrov.

"Kot je nedavno povedala na ljubljanskem okrožnem sodišču – ki bo sprva odločilo le o temelju tožbenega zahtevka, ne pa o morebitni višini odškodnine –, je prepričana, da so zdravniki storili več strokovnih napak, ki so pripeljale do Tomaževe prezgodnje smrti. Tako je denimo 8. maja 2016, ko so v bolnišnici izključili sum na klopni meningitis, »na kolenih« prosila, naj fantu opravijo tudi CT, vendar so jo zavrnili, češ da CT ni na razpolago vselej, ko si starši to zaželijo.

»Domov je šel z diagnozo migrena,« se je spominjala. CT so vendarle opravili konec maja, ko se je stanje poslabšalo. Glavoboli, ki so ga pestili, namreč vmes niso prenehali. Nekega dne je moral Tomaža domov pripeljali sosed, ker ni več videl in ni našel kljuke. Jokal je, da je slep in naj mu pomagajo.

Kazalo je na bolje

Že po nekaj dneh je bil Tomaž operiran in odpuščen domov, sledila sta kemoterapija in obsevanje. Kazalo je na bolje, a po dveh letih, maja 2018, so izvedeli, da se je zahrbtna bolezen vrnila in da so se v njegovih možganih pojavile nove metastaze. Takrat je namreč doživel epileptični napad in zaradi padca utrpel hudo poškodbo glave. A mati je kmalu izvedela, da so dvignili roke in sklenili opustiti terapijo, česar sama ni bila pripravljena storiti. Tomaža je hotela napotiti po drugo mnenje in na zdravljenje v tujino, vendar je menda dobila odgovor, da tam ne bodo storili ničesar drugače kot pri nas." (Vir: slovenske novice) 

Mama Lidija Teršek, očim Damjan Teršek in Tomaževa sestra Anamarija Serec so prišli na sodišče. FOTO: Jure Predanič

"Lidija je močno razočarana tudi zaradi odnosa in ostrih besed, ki jih je bila menda deležna. Med drugim so ji dejali, naj raje čas, ki je sinu še ostal, z njim preživi kakovostno, saj jo bo to ubilo. »A mene je ubila že prva diagnoza!« je bila neomajna.

Bolelo jo je, ko je, kot je dejala, pri nevrokirurgu moledovala za novo operacijo, ta pa ji je menda zabrusil, da Tomaža ne namerava operirati, pa če ga postavijo pred strelski zid. Le 10 dni pred smrtjo naj bi ji eden od zdravnikov po telefonu, ko je spraševala, ali lahko Tomaža pripelje na pregled, dejal »kaj vi zdaj pričakujete od mene, da naj naredim«.

Tomaža je takrat kljub temu pripeljala na kliniko okoli desete zvečer, tam je bilo rečeno, da bo sprejet. A je bil potem iz ambulante odpuščen, čeprav je imel že zapestnico na roki in pripravljeno pižamo. »Ne bom pozabila medicinskega tehnika, ki je Tomažu rezal zapestnico z roke, jokal je ob tem, ga božal po laseh in mu dejal: Zdrži, Tomaž,« se je spominjala mati.

Domov na željo staršev

Sodišče je na prvem naroku zaslišalo več prič, med drugim predstojnico hemato-onkološkega oddelka pediatrične klinike dr. Lidijo Kitanovski, ki je orisala nekoliko drugačno sliko. Povedala je, da je takrat prejela klic razburjene kolegice z onkološke klinike, zakaj Tomaža niso hoteli sprejeti. Ker to, da umirajočega fanta ne bi sprejeli, ni bilo skladno z njihovo siceršnjo prakso, je sama ponudila takojšnjo hospitalizacijo, vendar je od mame izvedela, da si Tomaž želi ostati doma. Sklicala je tudi sestanek in pridobila zdravniški zapisnik, na katerem piše, da je Tomaž odšel domov na željo staršev." (Vir: slovenske novice) 

Pooblaščenec Bernard Zupanc zastopa Tomaževo družino. FOTO: Jure Predanič

"Pojasnila je svojo plat dogajanja zadnji dan Tomaževega življenja, 28. septembra 2018. Lidija Teršek osebju hemato-onkološkega oddelka namreč očita, da ob nastopu epileptičega napada niso znali pomagati in da na oddelku niso imeli zdravil za te primere, a je Kitanovskijeva pojasnila, da ta zdravila imajo. Je pa prepričana, da Tomaževe smrti ni povzročil zadnji odmerek morfija, po katerem je »začel modreti«, kot je opazila mati. To, je pojasnila, je namreč znak umiranja, in ne posledica morfija.

Zanika, da bi onemogočali zdravljenje v tujini

Kitanovskijeva prav tako zanika, da bi Tomažu onemogočali zdravljenje v tujini, in so bili pripravljeni posredovati vse podatke o poteku bolezni. Je pa pojasnila, da je bil Tomaž v Sloveniji deležen standardnega zdravljenja. Žal je trpel za boleznijo z izjemno slabo prognozo, tako zelo slabo, da lahko k preživetju pripomore le velika sreča. V 30-letni karieri se je srečala le s tremi bolniki, ki so takšen tumor preživeli.

Nekaj vprašanj je imela za zdravnico tudi Lidija Teršek, ki nam je že pred vložitvijo tožbe povedala, da ji je Kitanovskijeva dejala, da se zaveda, da so bile pri zdravljenju Tomaža storjene tri zdravniške strokovne napake, zaradi česar se je opravičila v imenu kolektiva in poskrbela, da teh napak ne bo več. A sodišče ob pojasnilu, da je vezano na trditveno podlago oziroma okvir spora, več vprašanj Terškove in njenega pooblaščenca ni dopustilo.

Nezadovoljen ob vodenju postopka, ker je ostal brez več odgovorov priče in tožnice, je bil tudi pooblaščenec Bernard Zupanc. Sojenje se nadaljuje sredi decembra. " (VIR: slovenske novice)