Američani so v Parizu osvojili 40 zlatih, 44 srebrnih in 42 bronastih medalj, največ v atletiki (34) in plavanju (28).

Izpostaviti velja 21-letno plavalko Torri Huske s tremi zlatimi in dvema srebrnima medaljama ter leto starejšo plavalko Regan Smith z dvema zlatima in tremi srebrnimi medaljami.

Z zlato olimpijsko medaljo že osmič zapored domov odhajajo tudi ameriške košarkarice, ki so na današnji finalni tekmi z domačinkami Francozinjami priredile razburljivo predstavo in na koncu slavile s tesnim izidom 67:66.

Ko gre za zlate olimpijske medalje, ZDA tesno za ovratnik diha Kitajska.

Ta je močna predvsem v štirih športih - skokih v vodo, streljanju, plavanju in namiznem tenisu -, njeni športniki pa so v Parizu osvojili prav toliko zlatih medalj kot ameriški, to je 40. Poleg tega se lahko pohvalijo še s 27 srebrnimi in 24 bronastimi medaljami.

Kitajska je bila sicer tekom tokratnih iger na dobri poti, da prvič po olimpijskih igrah leta 2008 v Pekingu spet osvoji največ medalj med vsemi sodelujočimi državami. Na koncu ji to uspelo in ZDA so tako kot leta 2012 v Londonu, leta 2016 v Rio de Janeiru in pred tremi leti v Tokiu tudi letos v Parizu zasedle vrh lestvice najbolj uspešnih držav na olimpijskih tekmovanjih.

Je pa Kitajska na vrhu lestvice športnikov z največ pariškimi medaljami, in sicer s kar šestimi medaljami, od tega eno srebrno in petimi bronastimi, odhaja domov 26-letna plavalka Zhang Yufei.

Z 11 medaljami v rokoborbi in osmimi v judu ter še 26 v preostalih športih je tretja na lestvici držav z največ medaljami tokrat Japonska. Skupaj so jih japonski športniki torej osvojili 45, od tega 20 zlatih, 12 srebrnih in 13 bronastih.

Naslednja, ki je visoko na lestvici držav z največ medaljami z olimpijskih iger v Parizu, je Avstralija. Država ima razmeroma majhno število prebivalcev, toda pod vodstvom nadarjene plavalne ekipe in tudi močne skupine kanuistov so avstralski športniki nabrali skupaj 55 medalj, od tega 18 zlatih. To je najboljša bera olimpijskih medalj za Avstralijo doslej.

S tem se Avstralija uvršča visoko na lestvici števila osvojenih medalj glede na število prebivalcev, kjer je s svojo uvrstitvijo lahko zadovoljna tudi Slovenija. ZDA so denimo osvojile približno eno olimpijsko medaljo na vsakih 2,6 milijona prebivalcev, Avstralija pa eno na vsakih 485.000.

Tri medalje športne plezalke Janje Garnbret, judoistke Andreje Leški in kajtarja Tonija Vodiška medtem za Slovenijo pomenijo eno odličje na 707.983 prebivalce. Po statistiki osvojenih zlatih odličij glede na število prebivalcev je Slovenija zasedla peto mesto.

Če pogledamo samo evropske države, lahko opazimo, da je duh poletnih olimpijskih iger, ki imajo svoj izvor v Grčiji, še kako prisoten. Države članice EU, brez Velike Britanije, so v Parizu skupaj osvojile približno 300 medalj. To je več, kot sta jih osvojili Kitajska in ZDA skupaj. Posebej dobro se je odrezala gostiteljica Francija, ki je zbrala 64 medalj, od tega 16 zlatih.

Med prvih pet držav z največ olimpijskimi medaljami se je običajno uvrščala tudi Rusija. Toda država, ki jo pestijo dopinški škandali in ji je Mednarodni olimpijski komite po invaziji na Ukrajino leta 2022 določil stroge pogoje za udeležbo na tekmovanjih, je v Pariz poslala vsega 16 svojih športnikov. Med drugim niso smeli nastopati pod rusko zastavo, pač pa kot nevtralni športniki.