V Deželni bolnišnici v Salzburgu je nedavno izbruhnil nenavaden spor, ki je sprožil razpravo o pravicah pacientov in dolžnostih javnih zdravstvenih ustanov.

🔹 Mož iz Salzburga z migrantskim ozadjem se je pritožil pri zastopniku pacientovih pravic, ker njegova žena – ki ne govori nemško – ni bila zdravljena izključno s strani zdravnic, kot je izrecno zahtevala.

Pritožbo je utemeljil z domnevnimi kršitvami človekovega dostojanstva, nespoštovanjem ter diskriminacijo.

🔹 Poleg opravičila zdaj zahteva tudi pisno potrdilo, da je izključno ženska zdravstvena obravnava "pravno dopustna in zavezujoča".

Bolnišnica odgovarja: Nič diskriminacije, odločajo delovne izmene

Vodstvo bolnišnice zavrača očitke in jasno poudarja, da v javni ustanovi ni mogoče izbirati spola zdravnika:

"Medicinska in negovalna oskrba poteka glede na razpored služb, ki jih opravljajo moški in/ali ženske.

Prosta izbira zdravnika ni predvidena in ni mogoča."

Tako je v uradnem odgovoru zapisala bolnišnica, kar je potrdil tudi Gerhard Jelinek, dunajski zastopnik za pravice pacientov.

Verski običaji v konfliktu z delovanjem javnih ustanov?

Podobni primeri niso redkost. Po poročanju Kronen Zeitunga se vedno znova pojavljajo zahteve nekaterih muslimanskih pacientov, ki iz verskih razlogov želijo, da njihove žene, sestre ali hčere obravnavajo izključno ženske.

A v javnem zdravstvu – ki temelji na dostopnosti, strokovnosti in enaki obravnavi za vse – takšne zahteve pogosto trčijo ob organizacijske in zakonske okvire.

Postopek še v teku

Tiskovni predstavnik bolnišnice Wolfgang Fürweger je potrdil obstoj pritožbe, vendar vsebine ne komentira, saj je postopek še odprt.

Sožitje in spoštovanje v praksi

Ta primer znova odpira pomembna vprašanja:

• Kako naj javne ustanove uravnotežijo kulturne in verske posebnosti z načeli enake obravnave?

• Ali lahko posameznik zahteva spol zdravnika iz verskih razlogov?

• In predvsem – kako lahko kot družba zagotovimo sožitje, spoštovanje in dostojanstvo za vse, ob hkratnem spoštovanju zakonodaje in etike?

V teh razpravah ne smemo pozabiti na temeljno spoštovanje do vseh pacientov in zdravstvenega osebja.

Kot kristjani verjamemo, da vsak človek nosi Božjo podobo, in da se pristno sožitje gradi na spoštovanju, resnici in pravičnosti – ne pa na zahtevah, ki bi lahko kršile pravice drugih.