Žalost v novomeški gostilni Don Bobi: Poslovila se je priljubljena Ksenija, kolektiv znova pretresla boleča izguba

14.10.2026 Slovenija Mega

Včasih človek potrebuje le malo časa, da pusti velik pečat v življenju drugih.

Prav takšna je bila Ksenija, priljubljena sodelavka Gostilne Don Bobi v Novem mestu, ki se je s svojim nasmehom, kuharskim znanjem in toplim srcem zapisala v spomin sodelavcev.

Njeno slovo je kolektiv močno pretreslo. Še toliko bolj, ker so se avgusta lani poslovili tudi od svojega šefa kuhinje Jureta.

 

Prišla je pred približno letom dni, a postala nepogrešljiv del ekipe

NOVO MESTO – V znani novomeški Gostilni Don Bobi te dni vlada žalost.

Umrla je njihova sodelavka Ksenija, ki je v razmeroma kratkem času postala veliko več kot le članica kolektiva.

Kot poroča NaDlani.si, so se sodelavci od nje poslovili s čustvenim zapisom, polnim lepih spominov, hvaležnosti in drobnih trenutkov, ki jih ne bodo nikoli pozabili.

Ksenija se je ekipi pridružila približno leto dni pred smrtjo. Hitro se je vključila v njihov delovni ritem in že po enem tednu samostojno opravljala delo v kuhinji.

A tisto, zaradi česar je bila tako posebna, ni bilo samo njeno kuharsko znanje.

Bila je človek, ki je znal prisluhniti, pomagati in drugim polepšati dan.

 

Njene jedi so imele prav posebno skrivnost

Ksenija je v kuhinji pustila svoj edinstveni pečat. Sodelavci so občudovali njeno spretnost in občutek za pripravo hrane, posebej pa so se jim v spomin vtisnile njene nadevane bučke in prosena kaša.

Ko so jo vprašali, kaj je skrivnost njenega kuhanja, jim je z nasmehom odgovorila:

»To je pa ščepec Ksenije.«

Ta preprosti stavek danes nosi še posebej globok pomen.

V vsako jed je namreč poleg znanja vložila tudi nekaj svojega – pozornost, izkušnje in ljubezen do tega, kar je počela.

Njene jedi bodo ostale del spominov na žensko, ki je svoje delo opravljala s srcem.

 

Spominjali se je bodo po nasmehu, kavah in njeni ljubezni do živali

Sodelavci so v poslovilnem zapisu obudili tudi številne trenutke, ki so njihovo vsakodnevno delo spreminjali v prijateljstvo.

Skupne kave pred službo, pogovori o nadaljevankah, fotografije njenih živali in njen nalezljivi nasmeh so bili del njihovega vsakdana.

Spomnili so se celo njenega navdušenja nad novimi škornji. Prav takšni na videz nepomembni trenutki pogosto postanejo najdragocenejši spomini.

Ksenija je imela tudi veliko srce za živali.

Ko se je pred gostilno pojavila muca, je ni pustila same. Posvojila jo je in ji omogočila varen dom. Muca je dobila ime Bobi.

Ta zgodba lepo pokaže, kakšna oseba je bila.

Ni ji bilo vseeno za tiste, ki so potrebovali pomoč, pa naj je šlo za človeka ali žival.

Sodelavce je pogosto poklicala in jih vprašala, kako so. Zanimalo jo je tudi, ali so že pojedli kosilo, ki ga je pripravila.

Njena skrb za druge se je kazala v majhnih dejanjih, za katerimi se je skrivalo veliko srce.

 

»Hvaležni smo, da nam je življenje poklonilo tebe«

Najbolj ganljiv del poslovilnega zapisa so besede, s katerimi so se sodelavci zahvalili svoji prijateljici.

»Hvaležni smo, da nam je življenje poklonilo tebe. Žal nam je le, da nam te ni pustilo obdržati dlje,« so zapisali.

V teh besedah se zrcalita globoka žalost in iskrena hvaležnost.

Hvaležnost za vse skupne trenutke, pogovore, smeh in prijateljstvo, ki so ga ustvarili.

Ksenija je v njihova življenja prinesla veliko dobrega. Čeprav so skupaj preživeli le približno leto dni, je bilo to dovolj, da je med njimi nastala posebna vez.

Nekaterih ljudi ne merimo po tem, koliko časa so bili z nami, temveč po tem, koliko topline so pustili za seboj.

 

V dobrem letu dni že druga boleča izguba

Za kolektiv Gostilne Don Bobi je Ksenijina smrt še toliko težja, saj so se pred dobrim letom dni že soočili z veliko izgubo.

Avgusta 2025 je umrl njihov šef kuhinje Jure, ki je po poročanju portala NaDlani.si izgubil boj z boleznijo.

Tudi od njega so se sodelavci poslovili z ganljivimi besedami.

Spominjali so se njegovega kuharskega znanja, natančnosti, odgovornosti in predvsem njegovega smisla za humor.

Bil je človek, ki je znal v kuhinjo vnesti smeh in dobro voljo tudi med napornimi delovnimi dnevi.

Zdaj jih je doletelo novo slovo.

V nekaj več kot letu dni so izgubili dva človeka, ki sta pomembno zaznamovala njihovo skupno zgodbo.

Vzrok Ksenijine smrti v javno objavljenem poslovilnem zapisu ni naveden.

 

Za vrati vsake gostilne se skrivajo tudi prijateljstva in življenjske zgodbe

Ko obiščemo gostilno, običajno opazimo prijazno postrežbo, okusno hrano in prijetno vzdušje.

Redkeje pa pomislimo na ljudi, ki vsak dan skrbijo, da vse poteka tako, kot mora.

Za kuhinjskimi vrati se spletajo prijateljstva. Sodelavci skupaj premagujejo naporne dneve, si pomagajo in ustvarjajo spomine.

In ko eden od njih odide, za njim ne ostane le prazno delovno mesto. Ostane praznina med ljudmi, ki so ga imeli radi.

V Gostilni Don Bobi se bodo Ksenije spominjali po njenih jedeh, iskrenem nasmehu, prijaznosti in drobnih pozornostih.

Spomin na Jureta in Ksenijo bo ostal del njihove skupne zgodbe.

 

Njuno slovo nas opominja, kako dragoceni so ljudje, ki nas vsak dan obdajajo. Včasih največ pomenijo prav preprosta vprašanja, iskren nasmeh, skodelica skupne kave ali kosilo, pripravljeno z ljubeznijo.

Naj bodo lepi spomini v tolažbo vsem, ki so Ksenijo poznali in jo imeli radi.

Svojcem, prijateljem in celotnemu kolektivu Gostilne Don Bobi izrekamo iskreno sožalje.

Ksenija, počivaj v miru.