V ŽIVO!
mirko Sršen pići, ne pa ugrizne.
Janet Rogers Soțul meu tocmai s-a trezit și a decis că căsătoria noastră s-a încheiat. De câteva luni, Roger și cu mine nu mergem bine pentru că avea o aventură cu asistentul său la serviciu. Mi-am iubit atât de mult soțul și am decis să rămân și să lucrez la căsnicia noastră. În scurt timp, Roger a încetat să mai vină acasă și prietenul lui apropiat mi-a spus că are un alt apartament în care locuiește cu ea. Am fost rănită și am continuat să caut ajutor pentru că Roger era diferit de bărbatul cu care m-am căsătorit acum 10 ani. Din fericire, l-am găsit pe doctorul Ilekhojie care mi-a promis că-mi va întoarce soțul înapoi. A făcut o vrajă de reconciliere care l-a întors pe Rogers înapoi și acum suntem amândoi din nou fericiți cu băieții noștri. Dacă aveți probleme ca ale mele, trimiteți-i un e-mail Dr. Ilekhojie: gethelp05@gmail.com sau trimiteți-i un mesaj prin Whatsapp +2348147400259
Helena Oscar Căsătoria MEA A FUNCȚIONAT DIN NOU CU AJUTORUL DR. ISIKOLO, CARE ESTE CEL MAI CEST VORAȘTOR PE CARE ÎL POȚI GĂSI Eu sunt Helena Oscar. Casa mea a fost plină de probleme și mizerie nesfârșite care au dus la divorțul pe care nu mi l-am dorit niciodată cu soțul meu. Totul s-a prăbușit și ne-am dus pe drumuri separate. Am încercat să merg mai departe, dar mi-a fost atât de greu pentru că încă îmi iubeam soțul și fiica mea a plâns mereu dorindu-și tatăl înapoi. Nu am avut de ales decât să caut ajutor, ceea ce m-a determinat să îl contactez pe DR ISIKOLO după ce am văzut atât de multe remarci bune despre munca lui. M-a asigurat că mă împac pe mine și pe soțul meu cu vraja lui de reconciliere pe care a făcut-o. Mă bucur să vă spun tuturor că dragostea și fericirea au fost restabilite și ne-am revenit împreună și cred că va fi pentru totdeauna pentru noi și toate mulțumim lui DR ISIKOLO pentru că a făcut atât de mult pentru a-mi salva familia. Nu este niciodată prea ocupat să ajute pe cineva. Așa că contactează-l acum dacă și tu ai nevoie de ajutor. e-mail-i acum prin: isikolosolutionhome@gmail.com sau pur și simplu trimite-i prin WhatsApp/Telegram: +2348133261196
Carmen Doru Carmen Doru este numele meu..V-aș spune cu plăcere tuturor că am reușit să pun capăt problemei cu divorțul și să-mi restabilim căsnicia. Nu știu ce s-a întâmplat cu soțul meu că a cerut divorțul, am încercat să-l conving să nu facă asta, dar nu m-a ascultat, nu aveam altă opțiune decât să caut ajutor oriunde mă puteam gândi. de și a mers până la lungimea de a contacta DR Ibinoba și acum mă bucur că am cerut ajutor de la el. Dacă nu ar fi fost ajutorul doctorului Ibinoba, nu știu ce s-ar fi întâmplat cu căsnicia mea, pentru că îmi iubeam soțul și nu suportam să-l pierd. Vraja a funcționat ca prin magie, soțul meu s-a schimbat și a început să arate dragoste în loc de divorțul pe care îl plănuia. Sunt prea fericit că totul este la locul meu acum. Aș recomanda cu plăcere Dr. Ibinoba oricărei persoane care trec prin probleme de căsătorie și doresc să pună capăt. Dacă aveți nevoie de ajutorul unui vrăjitor autentic în orice fel de situație, contactați Dr Ibinoba pe WhatsApp: +2348085240869, E-mail: dromionoba12@gmail.com.. Cred că nu vă va dezamăgi.
Dékány Potrebujete posojilo??? Za več podrobnosti se prijavite za 2-odstotno obrestno mero: (dakany.endre@gmail.com). Ponudba za nujno posojilo.
Hilda Rosales Bărbatul meu a început să iasă cu alte fete și să-mi arate dragoste rece, în mai multe rânduri amenință că se va despărți de mine dacă îndrăznesc să-l întreb despre aventura lui cu alte fete, am fost total devastată și confuză până când un vechi prieten de-al meu a spus despre un vrăjitor de pe internet, Dr Ilekhojie, care îi ajută pe oameni cu relația și problema căsătoriei prin puterile iubirii și reconcilierii Vrăji, la început m-am îndoit dacă așa ceva există vreodată, dar am decis să încerc, Când îl contactez, mi-a spus tot ce trebuia să fac și am făcut și m-a ajutat să fac o vrajă de reconciliere și în 28 de ore iubitul meu s-a întors la mine și a început să-și ceară scuze, acum a încetat să iasă cu fetele și este cu mine definitiv. Iată contactele lui Whatsapp (+2348147400259 E-mail: gethelp05@gmail.com
jan ihnatik Iščete zakonito nebančno posojilo? Izkoristite to odlično ponudbo finančnega posojila, ki ga je mogoče določiti za do 360 mesecev z možnostjo predčasnega odplačila brez podaljšanja 50.000 CKZ 2.900.000 CKZ. Izplačilo celotnega zneska posojila, vključno z dvigom gotovine, v 24 urah. Obljubljamo strokovno in hitro svetovanje. Popolna seznanjenost s pogoji ponudbe je seveda problem. Več informacij dobite na e-pošti: ihjan51@gmail.com
Punisher Vsak, ki bi se spravil na otroka bi moral dobiti mučno smrt. To pomeni 1 mesec naj trpi in potem milostni strel.
Dékány Zdravo, Imamo certifikat za ponudbo naslednjih vrst posojil ali katere koli vrste financiranja: Zasebno posojilo? Poslovna posojila? Posojilo za konsolidacijo dolga? Izboljšati svoj dom? Naložbeno posojilo? Na voljo krediti? Osebna posojila? Komercialna posojila? Kombinirano posojilo? Konsolidacijska posojila? Če ste zainteresirani, nas kontaktirajte: (dakany.endre@gmail.com) Nujna posojilna ponudba.
Dékány Zdravo, Imamo certifikat za ponudbo naslednjih vrst posojil ali katere koli vrste financiranja: Zasebno posojilo? Poslovna posojila? Posojilo za konsolidacijo dolga? Izboljšati svoj dom? Naložbeno posojilo? Na voljo krediti? Osebna posojila? Komercialna posojila? Kombinirano posojilo? Konsolidacijska posojila? Če ste zainteresirani, nas kontaktirajte: (dakany.endre@gmail.com) Nujna posojilna ponudba.

Otroci so jo poslali v dom za starejše in jo pozabili: Zapis osamljene babice gane do solz

Včasih pozabimo, kako veliko lahko nekomu pomeni že kratek obisk, prijazen pogovor ali preprost objem.

Še posebej starejšim, ki dneve pogosto preživljajo sami in si najbolj od vsega želijo bližine svojih otrok in vnukov.

Na spletu se širi pretresljiv zapis o ostareli babici, ki je svoje življenje posvetila družini, na stara leta pa ostala osamljena.

Njena zgodba nosi sporočilo, ob katerem se je vredno zamisliti.

 

Ko starši ostanejo sami, otroci pa nimajo več časa

Na družbenih omrežjih je pozornost pritegnila čustvena pripoved, ki je zaokrožila v več jezikih in bila prevedena tudi v slovenščino.

Zapis je predstavljen skozi oči ostarele ženske, ki se spominja otroštva, družinskega življenja in let, ko je z ljubeznijo skrbela za svoje otroke.

Toda njena starost je povsem drugačna od tiste, ki si jo je nekoč predstavljala.

Otroci so odrasli, si ustvarili svoje družine in začeli živeti vsak svoje življenje. Ona pa je ostala sama, z željo, da bi jo kdo obiskal, se z njo pogovoril ali ji namenil nekaj svojega časa.

Pripoved se dotika tudi odnosa do starejših, razmer v domovih za starejše in pomena sočutja.

Čeprav gre za spletno pripoved, katere resničnosti ni mogoče neodvisno potrditi, je njeno sporočilo jasno: ljudje v starosti ne potrebujejo le oskrbe, temveč tudi spoštovanje, dostojanstvo in občutek, da niso pozabljeni.

 

Ganljivo sporočilo babice, ki si je želela le malo ljubezni

Spodaj objavljamo zapis v celoti, v izvirni obliki, kot je bil posredovan:

"Bila sem deklica, žena, mati, danes pa sem ničvredna, nemočna starka vsem v napoto in sramoto.

Bila sem deklica, živela brezskrbno otroštvo, se kopala v žuborečem potočku z vrstniki. Bilo nam je lepo, brez stresa, brez pohlepa.

Uživali smo v naravi z živalmi na kmetiji, ki so nam dajale ljubezen in optimizem. Zrasla sem v dekle, ki se je poročilo, ustvarilo družino.

Kmalu so otroci odrasli, šli po svoje. V tem hitrem tempu so pozabili name, na lastno mati, ki jih je rodila, nosila pod srcem, jih vzgojila.


Postala sem ostarela vdova. Sama v hiški, v kateri me je pozimi grelo toplo srce, saj za drva zaradi prenizke pokojnine nisem imela in moje živali, ki so mi z dneva v dan kazale ljubezen in dajale občutek, da nisem sama.

Tako zelo sem si želela videti vnuke, a moji otroci so bili prezaposleni, da bi me lahko obiskali, vnukom pa sem bila v sramoto, ker je bila moja hiška skromna, za rojstne dneve pa od mene niso dobili materialnih daril, saj jih nisem imela s čim kupiti.

Z veseljem pa sem jim spletla rokavice in šal iz starih puloverjev in jih predala pismonoši, da jih je odnesel v dolino in predal vnukom.

Starost in žalost sta počasi naredile svoje.

Nemočna sem obležala v postelji, k meni so prišli mucki, psi, me ljubkovali, mi dajali optimizem in voljo.

Tako sem si jih želela dotakniti, objeti, a telo tega ni bilo sposobno, s solzami v očeh in mislimi sem jih objemala, stiskala k sebi.

Kljub nemoči, obupu, žalosti, je bilo vredno živeti zaradi njih, saj so imele le mene, mi hotele pomagati, a so se le nemočno stiskale k meni.

K sreči je prišel k hiši pismonoša, trkal po vratih, me klical, a zaman.

Nisem mu mogla odgovoriti, le s solzami v očeh sem prosila angele, da bo prišel v hišo, me našel, nahranil moje živalske prijatelje.

Moj kuža Piki ga je s svojim laježem le prepričal, da je vstopil v hišo in me našel nemočno v postelji.

Obvestil je moje otroke.


Kmalu so bili vsi na kupu.

Le opazovali so me, v njihovih očeh je bilo opaziti, da so zaskrbljeni, niso vedeli kaj bi z mano.

Kaj bi z mati, ki jih je rodila, vzgojila, da so šli vsi za svojim kruhom, postali samostojni.

Kar naenkrat sem jim bila odveč.

Težko je bilo slišati glasove iz sosednje sobe, kaj bodo z mano, saj nihče zaradi hitrega tempa nima časa skrbeti zame, da še sebe in otroke težko preživijo s prenizkimi prihodki.

Izgubila sem vse, pred časom moža, družbo otrok, vnukov, iz danes na jutri postala nemočna v postelji, brez glasu, le s svojimi štirinožnimi prijatelji, ki v meni niso videli materialnih dobrin, ampak iskreno ljubezen in srce.

Šušljanje otrok v sosednji sobi, je prišel do zaključka, da moje živali predajo v zavetišče, mene pa dajo v dom za stare.

Ponovna žalost in bolečina v meni in vprašanje, s čim so si moji ljubljenčki zaslužili iti v zavetišče, ali jih ne more kdo od njih posvojiti, jih sprejeti, če že mene ne morejo.


Odpeljali so jih isti dan, nemočna sem jokala in se spraševala zakaj.

Preden so jih grobo odvzeli, so me vsi nemočno gledali, cvilil, žalostno zavijali in z očkami kazali, da naj ostanem optimistična, močna.

Tudi mene so kar kmalu odpeljali z rešilnim avtomobilom v dom za stare.

Pristala sem v sobi, kjer nas je bilo 6.

Ta soba je bila najcenejša, saj je bilo otrokom že to tako težko plačevati za mojo oskrbo.

 

Na obisk jih ni bilo, saj niso imeli časa.

Nazadnje so bili, ko sem morala podpisati papirje odvetniku, da se odrekam zemlji in moji skromni hiški ob žuborečem potočku in vsakodnevnem petju ptic.

Podpisala sem se s pomočjo hčere, saj se roki nista odzivali.

Tako sem ostala v sobi z nemočnimi ljudmi, ki smo se po kapi lahko le gledali in pogovarjali z očmi.

Minevali so dnevi, tedni, meseci, leta. Vsi dnevi bolj kot ne enaki. Na hitro so mi delavci za zajtrk zbasali v usta čokolino, čeprav ga nikoli nisem marala.

Če nisem hotela požirat, so mi na silo z brizgalko brizgali v grlo, da sem vsaj nekaj zaužila.

Ko je prišlo kosilo, sem ga nemočno gledala na nočni omarici in čakala, da so bili nahranjeni ostali, šele za tem sem prišla na vrsto jaz.

Seveda je bilo vse mrzlo, pa še to sem morala goltati, čeprav sem vse življenje jedla počasi.

Za večerjo sem dobila ponovno neko pasirano čorbo, pojesti sem jo morala na hitro, še vročo, saj sem bila za spremembo na vrsti prva za hranjenje.

Prišel je čas hidracije.


Tečne sestre so prehitele z vozom vročega čaja in nam tiščale dulčke v grlo, da smo na silo popile 200ml, saj so morale za zdravnika na tablico pri nogah vpisat koliko smo popile.

To je bilo trikrat na dan. Že je bil čas nege, ko so mi na hitro menjale plenico, me prevračale sem ter tja po postelji, kot da sem predmet.

"Prijazen" delavec me je celo pokaral z besedami, "Prokleta pra*ica, si se spet usrala".

Na hitro so mi zamenjali plenico, me namazali s hladilnim mazilom po vneti, rdeči riti, me obrnili na bok, da ne bom imela še več preležanin kot jih imam.

Po nekaj urah so le prišli do mene in me obrnili na drug bok, v usta ponovno tiščali dulček vročega čaja.

Tako srečna sem bila, ko sem zagledala prijazno sestro, ki mi je podarila svojih 5 minut, lepo besedo, me prijazno negovala, hranila.

A kaj, ko ni bila vedno razporejena na moj oddelek, a za tistih 5 minut, tudi, če niso bili vsak dan je bilo vredno živeti.

V posteljo mi je prinesla zajčka, ki so ga imeli v avli zaprtega v kletki.


Obudila mi je lepe spomine na moje živali, ki niti ne upam pomisliti kje so pristale, če je bilo zame na tak način poskrbljeno.

Na nočno omarico mi je večkrat prinesla šopek svežih rož, ker je vedela koliko mi pomenijo.

Čez vikend, ko je imela več prostega časa, si je i vzela čas in nas vse nepokretne dala na voziček, nas peljala pred dom v park, nam postregla s kavico, nas česala, mazala s kremami, nas razvajala z manikuro, masirala roke, noge.

Od doma je velikokrat pripeljala svojega kužka, ki me je tako zelo spominjal na mojega Pikija.

Kmalu je slišala posmehovanje ostalih sodelavk, zakaj se tako razdaja za svojo službo, da naj raje gleda nase, da ne bo izgorela in raje pride k njim na čik in obrekovanje.

 

S težkim srcem nas je vse zvozila v sobo, nas položila nazaj v posteljo in s solznimi očmi odšla iz sobe.

Tako so minevali dnevi.

Ko sem nekega dne ponovno doživela infarkt, dobila srčni napad. Zdravnik je postavil diagnozo popuščanje srca.

Moje telo je živo propadalo. Pretok na nogah je bil vedno slabši, imela sem polno odprtih ran, prav tako na trtici, do kosti.

Tako zelo sem si želela, da mi moja zlata sestra dela preveze, saj jih naredi z občutkom, a vedno nisem imela te sreče.

Velikokrat so mi jih naredili na hitro, površno, boleče, saj so na preveze že čakale sosednje sotrpinke.

Napočil je dan, ko sem se pričela dušiti, zalivala me je voda.

Prišla je urgenca, na pol pri zavesti, sem slišala njihove besede.

"Pa saj je že stara, pustimo jo umreti".


Ne znam vam povedati, kako sem se počutila, tako rada bi zakričala, da sem živo bitje s srcem in dušo, ki bi še živelo za dneve s prijazno sestro, tudi, če samo enkrat na mesec, a žal me ni nihče slišal, saj sem lahko govorila le v duhu, moje glasilke ne delujejo že nekaj let.

Pustili so me samo, nafilali z injekcijami, tabletami, brez moje privolitve.

Telo je na obroke umiralo od stranskih učinkov, še bolj razpadalo kot prej.

Na kisik so me po navadi priklopili popoldan, ko ni bilo vodje, katera je diktirala, komu lahko sestre dajo kisik in komu ne.

Velikokrat sem jo slišala, da je sestram ukazovala kdo naj dobi dodatno oskrbo in kdo ne.

Po navadi so jo dobili tisti, ki so imeli zatežene svojce, ki so bili večkrat na obisku in pritiskali na vodilne.

Jaz, ki nisem imela svojcev, da bi se brigali zame, sem pač dobila dodatno oskrbo od dobrih sester, ki so bile redke in so si to upale narediti.

Nekega dne je prišla k meni sestra, ki sem jo ljubila kot svoj hčerko in povedala, da počasi odhaja na drugo delovno mesto, ker tega ne zmore več opravljati.


Na nek način sem bila zelo srečna za njo, da gre na bolje, a moja duša je kljub temu jokala, saj je bilo vredno živeti za trenutke z njo.

Čez tri dni sem dobila ponovno dihalno stisko.

Nemočna sem ležala v postelji in prosila angele, da mi pomagajo oditi na drug svet, kjer bom zaželena, nikomur v napoto.

Pred nekaj dnevi sem bila še tako zelo optimistična, danes pa sem se vdala.

V tistem trenutku je v sobo pritekla moja zlata sestra, me prijela za roko in s solzami v očeh prosila, da ostanem.

Odleglo mi je, dobila sem moč v roko, katere nisem imela že nekaj let, jo stisnila in z očmi povedala, da jo imam rada in da mi bo na drugi strani lepo.

Dvignila sem se nad svoje fizično telo, končno sem lahko letela, imela sem moč.

Težko in boleče je bilo opazovati mojo sestro ob mojem umrlem fizičnem telesu, tako zelo me je objemala, jokala, me lepo umila, oblekla v mojo najlepšo obleko in me odpeljala v najlepši posteljnini v vežico, kjer mi je prižgala svečko.

Tako zelo sem ji hvaležna za ves njen trud in lepe trenutke, ki mi jih je dala.


Ves čas sem ob njej kot angel varuh in jo čuvam na njeni življenjski poti in si želim, da bi bilo na zemlji vse več tako dobrih ljudi - ljudi v pravem pomenu besede, ki jim vse pomeni iskrena ljubezen in dejanja, ki se ne ozirajo na govorico ostalih zlobnih ljudi, ki samo obrekujejo, se pustijo vodit sistemu, so sebični in hlastajo po materialnih dobrinah.

Vsi bodo nekoč zapustili svoje fizično telo in dobrin ne bodo mogli vzeti s sabo.

Izza oblakov, v družbi puhastih angelčkov vas pozdravlja starka, ki ji je bilo vredno živeti za trenutke s svojimi živalmi in prijazno sestro v domu upokojencev.

Imejte se radi, bodite zdravi in vedno poslušajte svoj notranji glas."

 

Včasih je najdragocenejše darilo naš čas

Ta pripoved nas spominja na nekaj, kar v hitrem vsakdanu pogosto spregledamo. Naši starši in stari starši ne bodo vedno z nami.

Morda ne potrebujejo dragih daril, posebnih presenečenj ali velikih obljub. Včasih si želijo samo, da jih pokličemo, vprašamo, kako so, ali z njimi posedimo ob skodelici kave.

Posebej ganljiv del zgodbe je odnos med babico in prijazno negovalko. Ta ji ni namenila le potrebne oskrbe, ampak tudi toplino, pozornost in občutek, da je še vedno pomembna.

Prav njena drobna dejanja so babici polepšala dneve.

Pet minut prijaznosti je lahko za osamljenega človeka najlepši del dneva.

Zato danes pomislimo na nekoga, ki ga že dolgo nismo obiskali. Morda na mamo, očeta, babico, dedka ali starejšega soseda.

Pokličimo jih. Obiščimo jih. Prisluhnimo jim.

Nekega dne bomo morda tudi sami potrebovali prav takšno bližino.

In ne pozabimo: ljubezen do svojih najbližjih se ne kaže samo v besedah, temveč predvsem v času in pozornosti, ki jim ju namenimo. ❤️

Komentarji

Napiši komentar

Poglej si še

Na naslovnico

Potrebujete PRAVO klimo za malo denarja?! Enostaven in poceni trik, ki vas bo osvobodil vročine!

21.06.2017

Vroči dnevi so pred vrati. V tem vročem vremenu, je klima ključnega pomena. Marsikdo si je na žalost ne more privoščiti, za to pa obstajaj

Mati je pravkar rodila, za družino je imela pripravljeno presenečenje. Niti sanjalo se njim ni, kaj se dogaja...

27.02.2017

Nič ni bolj čudovitega, kot rojstvo otroka. Theresa Slater je rodila otroka. Seveda je o nosečnosti povedala tudi svoji družini. Že v bolni&sca

Deček se je rodil že v 19 tednu nosečnosti - Ko ga je mati prislonila na svoje prsi se je zgodilo nekaj, česar ne boste mogli verjeti...

10.10.2017

Ko je Walter Joshua Fretz rodil, se je rodil 20 tednov prezgodaj... Zdravniki so bili prepričani, da malček ne bo mogel preživeti. Leta 2013, je A

Umrl je Matt Perry, ki se ga bomo vedno spominjali kot Chandlerja Binga!

29.10.2023

Umrl je Matthew Perry, igralec, ki je ustvaril eno najbolj priljubljenih komičnih vlog vseh časov – lik nevrotičnega Chandlerja Binga v nanizank

Prisluhnite tejle pesmi in poletite stran od vsega dnevnega stresa...

19.02.2017

Tole je najbolj relaksacijska pesem, ki so jo kdaj naredili. Condor pasa je pesem, ki jo je napisal perujski skladatelj Daniel Robles že davnega

Morda vidite, da se kvadrati vode pojavljajo na površju vode? Hitro se umaknite in opozorite tudi druge!

18.10.2018

Skozi leta smo se naučili živeti s tehnologijo. Virtualna realnost bo kmalu postala del našega vsakdanjika, ampak bomo zares začeli tekmovat

X
PRIDRUŽI SE NAM!