Zaprli so jo v psihiatrično bolnišnico - Njena prava identiteta ji je rešila življenje...

"Bolnišnica je bila polna podgan. Dajali so njim gnilo meso, nekateri pacienti so bili spolno zlorabljeni..."

Elizabeth Cochran Seaman se je rodila leta 1864 v majhnem mestecu v Pennsylvanii.

Njen oče je umrl, ko je bila še deklica, ampak morala je pomagati mamici vzgajati 14 otrok.

Poleg hudih zakonov, pa si Elizabeth ni mogla privoščiti službe,

saj te enostavno ni dobila, ker je bila ženska.

Ideja, ki je govorila, da ženske morajo biti le doma in skrbeti za svoje otroke, 

je bila zanjo izjemno žaljiva. Ona, njena mati in dekleta so pravi dokaz,

da "punce" lahko počnejo mnogo več, kot LE rojevanje otrok.

Vir: Facebook

Napisala je pismo založniku časopisa, ki pa je bil tako navdušen z njeno neverjetno voljo in odločnostjo,

da ji je ponudil celo službo. Z besedami, mu je Elizabeth lahko pokazala svet v katerem živijo ženske.

Pod psevdonimom Nellie Bly, je Elizabeth napisala članka o ženskih pravicah in težavah, ki jih pestijo.

Morale so se našemiti v moške, da bi lahko dobile delovno mesto v tovarnah, zavetiščih,

trgovinah, da bi se skrile pred posledicami. Negativni kriticizem o ženskih temah je počasi zlomil 

razmerje med Elizabeth in "Pittsburgh Dispach", ampak to ji je dalo več volje, zato se je preselila v New York.

New York v 1880 je na ženske vršil hud pritisk, ampak k sreči je Elizabeth znova našla delo 

v časopisu. Po njenem strinjanju so jo zaprli v umobolnico.

Strinjali so se, da jo bodo po 10 dneh rešili iz umobolnice. Kar pa se Elizabeth ni zavedala,

pa je bilo to, da bo izredno težko. Spoznala bo pekel. Umobolnica je sprejemala dvakrat več pacientov,

kot je bilo v njej prostora. Živeli so v najhujših možnih pogojih. Hrana je bila stara,

večinoma je bil to le star in plesniv kruh, gnilo meso in smrdeča, umazana voda.

Vir: Facebook

Vse okoli njih so se potikale miši, podgane.

Pacienti so bili zlorabljeni in celo spolno napadeni. Majhne kazni so bile vedre ledene vode.

Elizabeth je pozneje povedala, da so bili pogoji v tej bolnišnici tako nehumani,

da bi se vsaki osebi zmešalo v roku enega meseca.

Tam pa je našla tudi ženske brez mentalne bolezni. Nekatere so bile le revne,

nekatere niso vedele angleškega jezika.

Nekaj bolnih žensk, je trpelo mnogo bolj kot druge.

K sreči je Elizabeth po 10 dneh rešil odvetnik, sama pa je napisala knjigo z naslovom: "Ten Days in a Hospice".

Vir: Facebook

Pozneje je sodnik tudi ukazal, da lahko bolnišnico obiščejo večkrat na mesec.

Elizabeth Cochran se je še naprej borila za pravice žensk.

Danes jo smatrajo kot eno od najbolj požrtvovalnih in raziskovalno novinarko vseh časov.

Na žalost so se njene pustolovščine končale leta 1922 v 57 letu starosti.

Dve leti pred njeno smrtjo, so si ženske zagotovile volilno pravico.

Vir: Facebook

Elizabeth je bila fantastična ženska, zaradi katere so danes ženske tudi v velikem delu sveta pravnomočne.

Delite njeno zgodbo med prijatelje na Facebooku. Naj njena zgodba živi naprej...