˝Bil je 21. november 2019, ko sem prvič stopila na tla Avstralije. Takrat je gorel en majhen košček tega velikega kontinenta¨,... so bile besede Slovenke, ki so ganile svet!

06.01.2020 Življenje Mega

Kaja Rukav je ženska, ki je obiskala Avstralijo, nad videnim dogajanjem v Avstraliji, pa je tudi sama naravnost zgrožena.

Kaja se je odločila deliti z nami svoj zapis, s katerim prosi vašo pomoč na kakršen koli možen način.

Preberite si ta neverjeten zapis, ki nas je ganil v dno duše:

"Bil je 21. november 2019, ko sem prvič stopila na tla Avstralije. Takrat je gorel en majhen košček tega velikega kontinenta.

Danes, 05. januarja 2020, točno 45 dni po mojem prihodu, je statistika naslednja : 4 milijone hektarjev je pogorelo, 500 milijonov avstralskih domačih živali je umrlo, nešteto izgubljenih domov, 24 smrtnih žrtev ljudi.

 

 

Vir: Facebook

 

Za lažjo predstavo - požari so večjih razsežnosti kot velikost Belgije. Kaj je najhuje - požari se širijo še naprej, vsa ta črna statistika je iz dneva v dan višja.

Avstralija gori. Dobesedno.

Ne znam opisati bolečine, ki jo čutim vsakič znova, ko odprem lokalni časopis. Slišim novice po radiju.

Spremljam novice po TV. Pa vse te fotografije, videoposnetki na vseh socialnih omrežjih, ob katerih se zdi, da se prav vsakemu srce lomi na koščke.

Številke vseh umrlih živali - te puhaste, srčkane koalice. Kengurujčki. Vse ostale živali.

Ko gledaš posnetek gasilca, ki z vodo polije kenguruja, pa ga ta objame in ne spusti iz objema. Pa koale, v vsej svoji hvaležnosti za par kapljic vode.

 

 

In potem so tukaj ljudje. Vseh starosti. Narodnosti. Z raznimi omejitvami in brez njih.

Ljudje, ki so še pred nekaj dnevi, tedni, meseci imeli vse. Živeli povsem običajno življenje.

Hodili v službe. Šole. Vrtce. Načrtovali dopust. Počitnice. Načrtovali prihodnost. Sanjali vse možne sanje. Živeli z željami. Ljudje, ki so imeli svoje domove, ki so si jih ustvarili. Pa svoje avtomobile, za katere so nekateri delali veliko let.

 

 

Vir: Facebook

 

 

 

Ljudje, ki so še pred nekaj dnevi sijali z iskricami v očeh. Tem ljudem, se je v ole nekaj trenutkih zrušil ves svet. Ne vem, če si znate predstavljati, a ti ljudje so v trenutku ostali brez vsega. Brez vseh potrebščin. Brez strehe nad glavo.

Brez hrane. Kozmetike. Obleke. Brez doma. Brez postelje, v kateri bi se lahko vsaj malo naspali, ali vsaj izjokali svojo bolečino. Ljudje, ki so jih evakuirali na plažo.
Tukaj so vsi starejši ljudje - tudi slabotni, z raznimi omejitvami pri gibanju, z raznimi boleznimi. Invalidi.

Ljudje, ki so sami in osamljeni. Ki nimajo kam za it.

Tukaj so vsi brezdomci, ki so bedo življenja že več kot izkusili ... si mar res zaslužijo, da dobesedno zgorijo v plamenih nekaterih ulic?

Tukaj so vsi odrasli ljudje, tujci in domačini. Ljudje, ki so prišli v Avstralijo, da bi tukaj uresničili svoje sanje in dosegli svoje zadane cilje. Pa so izgubili vse.

Tukaj so družine. Z otroci. Vse kar imajo, je le še drug drugega.

 

 

Vir: Facebook

 

In tukaj je naše največje bogastvo ... največji zakladki. Tukaj so naši otročki.

Tukaj so te majhne očke, ki zrejo v nebo v plamenih. Te majhne nogice,ki so šele naredile svojih nekaj prvih korakcev, pa so le ti bili beg pred ognjem. Beg za življenje. Ti majhni srčki, ki so šele začeli prav biti, pa trepetajo za življenje.

Tukaj so ti naši zlati sončki, polni strahu. Ne razumejo, kaj se dogaja. Ne razumejo, zakaj. Tukaj so mamice, ki poskušajo najti odgovore na vprašanja "Mami, kdajbomo šli nazaj v našo hišo? Mami, kdaj gremo domov? Mami, zakaj?

Tukaj so otroci, ki se jim bo čez dober mesec začela šola - pa so brez vsega. Brez streh nad glavo. Brez svojih sobic. Brez vsega. Kje so še šolske potrebščine.

Kje so vse igračke?

Tukaj so vse nosečnice, vse bodoče mamice. Ki pod srcem nosijo svoj zaklad, pa ne vedo kje, kako, kdaj bodo sploh rodile. Kaj se bo zgodilo z njihovimi otroci.

Tukaj je vsa prihodnost ... kakšne bodo posledice, ko se bo sploh vsa ta nočna mora končala? Kako bodo ljudje sploh živeli ...

Ljudje, ki so že enkrat začeli iz nule, ljudje, ki so verjeli, da jih čaka lepa jesen življenja.

Ljudje, ki so sanjali. Verjeli. Upali

Ljudje, ki so se veselili. Ljudje, ki so znali živeti življenje.

Ljudje ... katerim je v teh dneh, ugsnila še zadnja tista iskrica upanja.

Ljudje ... katerim so umrle vse sanje, cilji in želje.

Ljudje ... ki ne vedo, kako naprej.

Ljudje ... ki so izgubili V S E.

 

 

Vir: Facebook

To so ljudje, ki NAS VSE POTREBUJEJO, bolj kot kadarkoli prej.

Ni pomembno, če smo xyz km oddaljeni.

Ni pomembno, kdo smo, kakšni smo, kaj smo, kje smo.

Za ljudi gre. ZA ŽIVLJENJA.

In če lahko pomagamo, MORAMO.

Avstralija nismo samo ljudje tukaj spodaj.

Ta trenutek, moramo AVSTRALIJA BITI VSI. Ker v časih, ki se dogajajo, smo lahko jutri prav vsi mi, na tisti drugi strani.

Ko bomo lahko le upali, da se bo našlo kakšno srce za nas.

Za naša življenja.

Zato, dragi moji prijatelji in tudi vsi tisti, ki Vas morda sploh ne poznam, pa ste si vzeli čas, prebrali moj zapis. POMAGAJTE.

Ni pomembno kako, vsak lahko prispeva vsaj nekaj.

Nekateri boste pomagali finančno.

Nekateri boste darovali stvari, ki se bodo zbirale TUDI V SLOVENIJI (trenutno še v teku, a bom Vas o vsem obvestila jaz osebno).

Nekateri boste le podelili to objavo.

Jaz bom skupaj s svojimi prijatelj tukaj v Avstraliji to soboto pomagala pri eventu, ki ga organizirata dva čudovita človeka, vodji poslovalnice BASKIN ROBBINS.

Skupaj bomo tudi zbirali ostalo, vse informacije bom delila.

Večkrat smo že dokazali, da ko je sila, znamo stopit skupaj. Verjamem, da bomo tudi zdaj.

Hvala za vsako deljenje objav, za vsako drugo pomoč.

Kaja Rukav"