Pismo predsedniku G. Marjanu Šarcu - ˝Ne predstavljate si kako je šele ob praznikih in koncih tedna, ko za nas skrbita samo ena ali dve˝

Gospa Helena Novak, živi trenutno v domu ostarelih, odločila pa se je, da bo predsedniku G. Marjanu Šarcu napisala pismo.

Danes sem zasledil neverjeten zapis Ge. Helene Novak, ki je obkrožil Slovenijo.

Njene besede so ganile mnoge.

Bodo tudi vas?

Preberite si jih v nadaljevanju...

"DOBER DAN, GOSPOD PREDSEDNIK!

Dober dan, gospod Marjan Šarec, saj vas lahko kar tako nagovorim, kajne? Prijazno se mi zdi.

Minilo je leto, odkar sem se vam oglasila iz doma starejših, kjer še vedno prebivam. Zagotovo se še spomnite javnega pisma, ki sem ga s pomočjo hčerke naslovila na vas, kot na prvega v državi, ki lahko pomaga in seveda tudi hoče, nam starim, bolnim, osamljenim.

Nam, ki smo bili nepogrešljiv del vaše mladosti, vseh vaših uspehov in težav pa zaljubljenosti in žalosti tudi.

 

Slika je simbolična

 


 

Veste, v domu se je v tem letu marsikaj spremenilo, nekateri so za vedno odšli, nekateri za kratek čas prišli.

Družbe ne manjka. Ampak kaj, ko smo vsi še vedno bolni in zelo nesrečni. Za nas se ni prav nič spremenilo na boljše.

Še slabše je. Pravzaprav sem jaz edina med njimi, ki se rada smejem in kdaj rečem kakšno sočno.

Nesrečni smo, ker moramo, vsak dan znova čakati, da nam zamenjajo plenico, operejo zobe, nahranijo, da nam privoščijo šilce svežega zraka in nas dvignejo iz postelje.

 

Pomislite, koliko krat sem samo jaz že čakala na novo plenico.

Številka je nora, tri tisoč petsto krat, predsednik! Tri tisoč petsto krat že! Čakanje ubija.

Premalo negovalk in osebja je. V domu sem tri leta, nekateri tudi deset.


Ne predstavljate si kako je šele ob praznikih in koncih tedna, ko za nas skrbita samo ena ali dve.

Takrat je teža življenja zares neznosna in niti fantazija ne pomaga. Bi vas povabila, da preživite z nami kakšen dan ali noč.

Skoraj gotovo bi se vam utrnila kakšna solza, mogoče bi vas obšel tudi občutek sramu.

Samo med nami bi lahko začutili vso bedo in neznosnost bivanja, kateremu pa veselo, botruje tudi država z vami na čelu.

 


Veliko mojih prijateljic vsak dan željno pričakuje obisk svojca, čeprav vedo, da čakajo zaman.

Veste, mnogo njih misli, podobno kot vi, da nam je dobro. Pa nam ni, verjemite.

Mi se sramujemo sami sebe, jeza nas daje, da bi kričali, ampak vsakič znova ponižno vse stlačimo nazaj v dušo in mnogokrat v solzah zaspimo.

Duše si zares želijo oditi. Za nas nikjer več ne raste trava, za nas ne šelesti listje še celo sonce se sramežljivo ponuja pri oknu.

Vse se mudi, nihče nima minute, popolna rutina okrog nas. Grozno. V meni pa še vedno gori želja po možu, po domači hiši, postelji, ki me čaka, vem, za vsak slučaj odgrnjena, po dvorišču s staro klopjo, po vonju drvarnice, ja seveda pogrešam tudi veselega poštarja.

Poleg vseh želja, ki bodo ostale neizpolnjene imam pa vseeno nekaj, kar marsikdo nima, imam ljubezen s katero me je očarala hčerka, poklonila mi je srce.

Dala mi ga je, da lažje prenašam vso strahoto zadnjih utrinkov življenja.

Leto je okrog, predsednik, jaz pa še vedno sprašujem o tistih presnetih standardih in normativih, po zakonu o dolgotrajni oskrbi.


 

Rekli ste, da se boste potrudili? Kako je s tem? Je kamen pretežak? Mi čakamo.

Izvršite svojo dolžnost brez obotavljanja in izgovorov, ki ne vzdržijo. Ta trenutek nas je potrebno rešiti pred uničenjem.

Ne bom vztrajala pri neizpolnjenih obljubah, vztrajam pa, da izvršite svojo dolžnost.

Upam, da se je zavedate. Dajte, naredite prav, odpovejte se kakšni stvari, odslovite koga, nam pa vrnite dostojanstvo in nikar, za božjo voljo nikar, nikar nas ne prodajte tujcu.

Že dolgo smo na kolenih, ne dovolite, da se spustimo še nižje, saj tam nas čaka le še hladna zemlja.

Le kaj smo naredili narobe, da se to dogaja, le kaj, le kaj….?

Upam, da vas dejstvo, da ste naš predsednik, dovolj osrečuje in vam dviguje samozavest, da se boste zavzeli za stare, nemočne, strte, revne ne glede na vse.

Ponižno čakam vaše pismo, lahko me pa tudi obiščete, da se osebno spoznava.

Vabljeni.

Če bom ob letu osorej še živa si zopet piševa, nasvidenje!

Helena Novak"


Kaj pravite na njene besede?

Delite jih med prijatelje, če so ganile tudi tebe.

Komentarji

Napiši komentar

Poglej si še

Na naslovnico

Cela porodnišnica je bila v šoku ko se je zgodilo naslednje...

15.02.2016

Mati belka, oče črnec. To se zgodi enkrat na milijon krat! Mož črnec in žena belka sta hotela imeti otroka. Dobila sta dvojčka in to ne kak&scar

12 napak, ki jih naredijo ženske ko nosijo pajkice - a je moškim všeč

21.09.2017

Pajkice so zakon... Moški obožujejo ženske, ki nosijo pajkice. Nekateri med njimi pravijo, da so to njihovo najbolj priljubljena oblačila.

V Avstraliji gradijo cesto na ta način... Če boste le za sekundo zamižali, boste prepozni! NORO!!!

10.01.2017

Vse ceste v Sloveniji, bi položili na novo v nekaj tednih! :O Ko si boste ogledali tale posnetek, boste naravnost šokirani! Kako lahko v

Dekle, ki je živelo na ulici, me je prosila za 2 evra, da bi si kupila milo. Njena zgodba me je pretresla...

21.11.2017

"Mlado dekle, zelo neurejeno ampak lepo se mi je približalo in me vprašala, če ji lahko dam denar za milo... Pokazala je na najcenej&scaron

Tale moški je objavil sliko svoje žene v kopalkah - To kar je rekla o svojem telesu, je mnoge spravilo v jok

07.08.2017

Robbie in Sarah Tripp sta srečen parček. Živita v San Franciscu. Borita se s konceptom lepote izpostavljene na socialnih omrežjih in o tem, da naj

Starševsko pismo, ki je obšlo cel svet - To je nekaj, kar bi vsak moral prebrati in dobro premisliti...

22.10.2017

Drago dete... Tole je začetek pisma, ki vam bo dvignil vse dlake pokonci. Pismo je obšlo cel svet in sedaj je čas, da si ga tudi sami preb

X
PRIDRUŽI SE NAM!