Resnična zgodba št. 1: Večerja s starši

“Ob družinskem jubileju sem povabil starša na slovesno večerjo. Večerja in postrežba sta bili na visoki ravni, prav tako tudi naše razpoloženje, jaz pa sem se vseeno počutil nelagodno.

Vzrok je bil v natakarici, ki mi je nezadržno dvigovala pritisk vsakokrat, ko se je približala mizi. Še več, zelo diskretno je ‘flirtala’ z mano.

Njene oči in prijazne pripombe so imele dvojni pomen in mislim, da sem nekajkrat celo zardel.

Če bi bil sam, ne bi pomišljal in bi ji vrnil z isto mero, pred očetom in mamo pa sem se vzdržal. Sklenil sem, da se bom čez dan ali dva vrnil sam in poskusil srečo pri vznemirljivi črnolaski.

Večerja je šla h koncu in na naših krožnikih je od obilnih porcij ostalo kar precej hrane, zato mi je zapeljivka ponudila, da mi še nedotaknjen zrezek pripravi za domov.

Zmedeno sem privolil in ob odhodu mi je v roko potisnila kartonasto škatlo. A v njej sem doma našel le listek, na katerem je pisalo:

‘Opravičujem se, a zrezek v smetanovi omaki sem pomotoma že vrgla med odpadke. Lahko pa mi verjameš, da znam pripraviti še boljšega. Če te mika doma pripravljen slasten obrok, me pokliči.’

Priložena je bila seveda še njena telefonska številka.

Čez tri dni sem s šopkom rož že zvonil na njenih vratih in čakala me je nepozabna in slastna večerja ob svečah. To je bil začetek najine zveze, ki je po dveh letih enako vznemirljiva, kot je bil njen začetek.” Matevž, 23 let

Resnična zgodba št. 2: Med sošolkami

“Nek večer sem v gostilni naletel na družbo deklet, med katerimi je bilo nekaj mojih sošolk iz gimnazijskih let, zato sem se jim pridružil.

Zraven je bila tudi Jana iz paralelke, ki sem jo kot najstnik močno občudoval. Pravzaprav sem bil po malem kar zaljubljen vanjo.

Takrat nisem naredil ničesar, da bi se najino šolsko prijateljevanje poglobilo, ker se mi je zdelo, da se ne bi zmenila zame.

Bila je ena od najbolj priljubljenih deklic, za katero je bilo veliko povpraševanja in moja nezadostna samozavest me je zadrževala, da bi ji razkril čustva.

Hkrati je imela tudi stalnega fanta, zato sva ostala šolska prijatelja. Ob ponovnem srečanju in klepetu o nekdanjih dogodivščinah iz šolskih klopi so moja prej zatajevana čustva znova privrela na dan.

Samozavesti mi tokrat ni manjkalo, a sem si prigovarjal, da je verjetno že vse zamujeno in da je Jana gotovo že v resni zvezi. Sprijaznil sem se z mislijo, da bo ostala moja neizpeta ljubezenska melodija.

A večer se je obrnil drugače. Ko smo zapuščali lokal, mi je predlagala, da si deliva taksi, saj sva stanovala v isti soseski.

Med vožnjo sva povečini molčala, zatopljena vsak v svoje misli. Kak kilometer pred najinim naseljem pa si je Jana nenadoma segla z roko pod krilo in z nekaj gibi izvlekla spodnjice ter mi jih stisnila v roko.

Namig je bil dovolj očiten in mnogo več, kot sem potreboval za nadaljnji korak. Že v naslednjem trenutku sva bila v tesnem objemu.” Andrej, 25 let

Resnična zgodba št. 3: Večerni kozarček

“Po gledališki predstavi sem se s prijatelji kot običajno ustavil še na kozarčku ob točilnem pultu, kjer smo morali reči še kakšno besedo o pravkar videni umetnini in še o marsičem, o čemer se običajno govori v sproščenih večernih urah v družbi.

Med klepetom sem nasproti opazil par zelenih, bleščečih oči, ki se je nemalokrat zazrl vame.

Odločil sem se, da nagovorim lastnico nagajivih oči, a je bila v bučni družbi in nikakor nisem ujel primernega trenutka, da bi se ji približal.

Čas se je odmikal in bližala se je ura odhoda, mene pa je grabila panika, da se mi bo prikupna neznanka izmuznila.

‘Kje naj jo najdem, ko pa o njej ničesar ne vem?’ sem se spraševal in nervozno iskal kak izviren način, da končam negotovost.

Vse, kar mi je prišlo na misel, se mi je zdelo puhlo, neprimerno, postajal sem obremenjen, ker se mi je zdelo, da bi moral biti moj pristop ne vem kako izviren.

Kot da bi si moral izmisliti najmanj toplo vodo. Potrto sem se obrnil k prijateljem in si v mislih očital neučinkovitost. Kar naenkrat sem začutil na laktu nežno roko. Obrnil sem se in jo zagledal.

Brez besed je iz torbice izvlekla kemični svinčnik, razprla mojo dlan in nanjo napisala svoje ime ter telefonsko številko.

Ni treba razlagati, da sem komaj čakal jutra in primerne ure, da sem zavrtel telefon. Po štirih mesecih sva še vedno skupaj.” Nik, 24 let

Resnična zgodba št. 4: Kuharski tečaji

“Prijatelj se je navdušil nad kuharskimi tečaji, in sicer zato, ker so med slušatelji večinoma ženske. Kar naprej je brenčal, da bi se vpisala. Imel je prav.

Znašla sva se skorajda izključno v ženski družbi, in ne le to, med tečajnicami je bilo mnogo privlačnih deklet.

Mene je vznemirjala svetlolaska na moji desni, ki je očitno opazila moje čare. Začela se je spogledovati z menoj, jaz sem poskušal biti duhovit in zabaven.

Skratka, med nama se je začelo dogajati nekaj neotipljivega, a vseeno nadvse intenzivnega. Potem se je zgodilo.

Tik pred iztekom ure je pomočila prst v paradižnikovo omako in se mi začela približevati. Pomislil sem, da se bo pošalila in sprožila kakšno burleskno ‘obmetavanje’ s hrano.

Namesto tega se je ustavila tik pred mano, mi omako počasi in čutno razmazala po ustnicah in jo nato s konico jezika polizala.

Mislil sem, da se mi bo zmešalo od ugodja! Povabil sem jo na pijačo, ki je bila začetek najine zveze.” Jan, 26 let

Resnična zgodba št. 5: Usodni parfum

“Ne maram velikih nakupovalnih centrov, ko pa sem že tam, rad čim več opravim. Med enim od pohodov od vrat do vrat sem zavil tudi v drogerijo po vodico za po britju.

Odločil sem se za nekaj novega in si vzel nekaj časa za izbiro.

Ob meni je stala visoka rjavolaska, ki se je spravila na parfume in potrpežljivo ovohavala zdaj to zdaj ono stekleničko.

Nenadoma se je obrnila k meni, mi s prstom razmazala dišečo tekočino tik pod ušesom in se zapeljivo nagnila, da jo ovoha.

Z nosom se je rahlo dotaknila mojega vratu, da mi je vzelo sapo. Bilo je tako dražljivo, da sem se komaj obdržal na nogah. Uau, kakšna ženska!

K zavesti me je spravil razum, ki mi je prišepnil, da verjetno izbira darilo za fanta. Čeprav mi ni bilo lahko, se nisem hotel vsiljevati.

Že naslednji trenutek pa mi je med bliskanjem z očmi sproščeno navrgla, da je parfum namenjen bratu za rojstni dan in da mi je hvaležna za pomoč.

Želela se je namreč prepričati, kako izbrana dišava deluje na moški koži. Razumevajoče sem se nasmejal in ji dovolil, da je testirala še nekaj dišečih zmesi.

Razpršila jih je po mojih zapestjih, vsak njen dotik pa me je osupljivo vznemirjal. Po nakupu sem jo seveda povabil na kavico in vabilo je sprejela.” Zlatko, 24 let

Pripravila: Petra Potočnik
Fotografija: profimedia1