Predvideva se, da bodo ti zneski v prihodnjih mesecih še višji glede na to, da je od ponedeljka pogoj PCT obvezen na skoraj vsakem koraku družbenega življenja. Da bo testiranje obvezno za skoraj vse, ki niso prebolevniki ali cepljeni, predvideva tudi nov semafor ukrepov. Ni pa nova niti zamisel, da bi ob naraščanju okužb zahtevali tudi testiranje cepljenih.

Povračilo stroškov za hitro testiranje je do sedaj zahtevalo 450 javnih in zasebnih izvajalcev.

Od novembra lani do konca junija letos so največ denarja od države dobili zasebno podjetje Zdravstveni zavod Zdravje (3,9 mio), ZD dr. Adolfa Drolca Maribor (2,3 mio), zasebno podjetje ambulanta GroMed iz Kranja, ki jo vodi zdravnik specialist za zdravljenje bolezni in poškodb glave, grla, vratu, nosu in ušes Matej Svetec (1,4 mio), ZD Domžale (1,4 mio), zasebna ljubljanska zdravnica Zlatka Kralj (1,27 mio), ZD Ljubljana (1,15 mio), ZD Velenje (1 mio), zasebna Ambulanta Košir iz Škofje Loke, ki jo vodi Branko Košir (1 mio), zasebno podjetje Pacient za reševalne prevoze v lasti Romana Meška in Vita Vidmarja (1 mio), ZD Kranj (713.000 evrov).

Marko Bitenc

Na vrhu lestvice zasebnikov, ki v imenu države opravljajo hitro testiranje, je podjetje kirurga Marka Bitenca. V času od aprila do junija letos je državi izstavil račun za hitro testiranje v zneskih od 800.000 do več kot milijon evrov. Za primerjavo, GroMed in ZD Maribor sta maja izstavila račun vsak za 500.000 evrov, zdravnica Kraljeva okoli 350.000 in Pacient 266.000 evrov.

Da je Bitenc že vrsto let v dobrih odnosih s članstvom SDS, je znano. V času prve Janševe vlade je bil član svetovalne skupine zdravstvenega ministra Andreja Bručana, ki mu je podelil koncesijo in se zato znašel v predkazenskem postopku. Marca lani, ko je nastopila tretja Janševa vlada, je Bitenc postal član vladne svetovalne skupine za covid-19.

Za vsak opravljen hitri test so izvajalci od države do pred kratkim lahko zahtevali povračilo v višini 12 evrov. Če so testiranje opravljali v mobilnih enotah, je povračilo za en opravljen test znašalo 15 evrov. Koliko znašajo stroški dela, ni znano, so pa zasebniki za hitro testiranje računali strankam od 20 do 30 evrov, dokler država ni uvedla enotne cene (op. uredništva).

Od konca avgusta lahko izvajalec za vsak opravljen hitri test izstavi državi račun za 7 evrov, če delo poteka v mobilnih enotah 9,5 evra. Povrnejo jim tudi stroške nakupa hitrega testa, a ne več kot 2,5 evra. Tisti, ki opravljajo hitro testiranje v mobilnih enotah, lahko od države dobijo povračilo do 12 evrov na opravljen test. In teh je imel Bitenc že od začetka največ, na vladnem javnem pozivu jih je ponudil 30.

Za primerjavo, koliko stanejo državo cepiva – za 142.500 odmerkov cepiv različnih proizvajalcev, ki so jih dobavili v avgustu, je plačala 2 milijona evrov. Da bi dosegli 70-odstotno precepljenost, bi se moralo v prihodnjih dneh cepiti še 300.000 ljudi, kar bi po izračunih državo stalo okoli 8 milijonov, to pa je enako znesku, ki ga plačuje mesečno za hitro testiranje.