Ker živimo v času, ko medicino razumemo bolje kot kdajkoli prej, poznamo tudi škodljive učinke jemanja drog.

Na eni izmed večernih akademij na Jezuitskem kolegiju je predavatelj dr. Kristijan Sirnik, dr. med., specialist psihiatrije, nagovoril mlade in spregovoril o posledicah, ki jih prinaša morebitna legalizacija konoplje pri nas. Ključne informacije povzemamo v tem članku.

Konoplja je rastlina, ki se deli na dve glavni podvrsti: sativo in indico. Vsebuje substance, imenovane kanabinoidi. Najbolj znan med njimi, THC, ima psihoaktivni učinek in je v Sloveniji na seznamu prepovedanih drog.

Psihoaktivni učinek se razvije, ko se substanca veže na kanabinoidne receptorje na površini možganskih celic in povzroči omamljenost ali po domače – zadetost.

Konoplja ("trava", "gandža") je sicer res starodavna rastlina, ki so jo uporabljali že od nekdaj, a v zadnjih nekaj desetletjih je postala tako spremenjena (bolj potentna – gre za farmakološko moč oziroma merilo biološke aktivnosti), da uporabe dandanes ne moremo primerjati z uporabo v preteklem stoletju.

Če je bilo nekoč v konoplji en odstotek THC-ja, ga je danes v Sloveniji okrog 11, v Ameriki pa že 15 odstotkov. Posebej visoki odstotki se pojavijo v koncentratih: smolah in voskih. Bolj potentna konoplja prinaša več možnosti za razvoj odvisnosti in več škodljivih učinkov.

Ker gre za posel, v katerem je veliko denarja, se posamezniki zavzemajo za legalizacijo. Tudi države se ne upirajo legalizaciji: če se bo konoplja namesto prek dilerjev prodajala v trgovinah, bo država zaradi davkov finančno na boljšem. Tudi zato se namerno širijo napačne informacije. Ena izmed teh je, da naj bi CBD omilil stranske učinke zadetosti zaradi THC-ja.

Najpogostejši kratkoročni neželeni učinek kajenja ali uživanja kanabisa je panični napad.

Gre za občutek intenzivnega strahu in nelagodja.

Simptomi zajemajo hitro bitje srca, potenje, tresenje, težko dihanje, občutek, da se bomo zadušili, omotico, slabost, mravljinčenje in občutek izgube nadzora.

Čeprav so panični napadi izjemno neprijetni in strašljivi, so najbolj nenevaren učinek, ki ga povzroči trava.

Ta lahko sproži velike psihične težave, celo psihoze, okrni sposobnost vožnje, povzroča težave v nosečnosti, povzroča socialno tesnobo in ima velik vpliv na življenje posameznikov, saj je pri rednih kadilcih večja verjetnost za kriminalna dejanja, težave v medosebnih odnosih, neuspeh v šoli, nasploh so manj zadovoljni s svojim življenjem (čeprav so začeli kaditi marihuano, da bi se počutili bolje!).

Dolgoletni kadilci marihuane so statistično bolj podvrženi depresiji, tesnobi, motnjam vedenja, zlorabam drugih drog in težavam pri spopadanju s stresom. Slaba samopodoba je le češnja na vrhu torte vseh težav, ki lahko sledijo kajenju ali uživanju marihuane.

Konoplja velja za nenevarno drogo, ki jo poskusi veliko mladih. V družbi je splošno sprejeta. Aktivisti se glasno zavzemajo za njeno legalizacijo in širjenje uporabe, še posebej "v medicinske namene".

V zdravstvu se konoplja zares uporablja le za peščico težav: pri rakavih bolnikih, ki so zaradi kemoterapije izgubili apetit, pri anoreksiji in pri težji obliki epilepsije.

Mladi se s "travo" navadno srečajo zgodaj in da bi preprečili škodljive posledice, ki jih prinaša kajenje in uživanje te snovi, so nujni zgodnje informiranje in ozaveščanje na tem področju. Žal logika "če o tem ne govorimo, tega ni" ne velja. Konoplja je zelo dostopna in relativno poceni. Veliko mladostnikov se za kajenje marihuane odloči zaradi spodbude vrstnikov.

Ne prepoznavajo nevarnosti, ki lahko sledijo takemu nedolžnemu eksperimentiranju. V šolah in doma je zato treba spodbuditi odprt pogovor o konoplji in posledicah, ki jih ima na (mlade) ljudi. Le tako mladi ne bodo zapadali v začaran krog hitrih užitkov, ki jih ponuja konoplja.

Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.