V vinogradu v Lendavskih goricah trto škropijo kar z DRONOM!

Droni oz. brezpilotni letalniki se danes uporabljajo za namene fotografiranja, snemanja za vojaške in policijske namene, kot tudi za osebno uporabo.

Ker se tehnologija razvija na praktično vseh področjih, na razvoj ni imuno niti kmetijstvo, v tokratnem primeru vinogradništvo. V Pincah so vinograd vinogradnika Egona Krampača že štirikrat poškropili prav z dronom.

Kot praktično na vseh področjih, se tehnologija uvaja in razvija tudi v kmetijstvu, tokrat natančneje v vinogradništvu.

Uvodoma je potrebno pojasniti, da je v tem trenutku škropljenje vinogradov s pomočjo drona prepovedano, vinogradnika pa bi lahko doletela konkretna kazen, v kolikor bi ga pristojna inšpekcija dobila “na delu.”

Dejstvo je, da takšna tehnologija ni poceni, cena tovrstnega drona znaša okrog 30 tisočakov ter pri nas še ni povsem raziskana.

Škropljenje z omenjeno tehnologijo se v tem trenutku šele raziskuje, v sodelovanju z eno izmed pristojnih služb na sosednjem Madžarskem (tam je škropljenje z droni že dovoljeno), testiranja pa se izvajajo v Prekmurju, natančneje v Pincah, v vinogradu vinogradnika Egona Krampača.

V predpisanih intervalih se z dronom škropi 65 arov veliko območje, dron pa v zrak lahko ponese največ 20 litrov sredstva za krepitev imunskega sistema vinske trte, kar seveda ni zanemarljivo.

Škropljenje je v Pincah v teh dneh potekalo že četrtič zapored in kot nam je včeraj dejal Krampač, bodo prvi rezultati vidni šele čez dva tedna, ko bodo bolezni že začele kazati svoje zobe.

 “Letošnja sezona bo ena izmed težjih in mnenja sem, da bo delo drona dober pokazatelj, ali je tovrstna tehnologija sprejemljiva.

Gre torej za testiranja, na podlagi katerih bi se lahko uporaba dronov v prihodnosti vnesla v slovensko zakonodajo. Trenutno sicer še ne morem povedati, ali je škropljenje na ta način uspešno,” pove.

Omenjeni dron, ki se uporablja v Pincah ima nameščene štiri škropilne šobe, ki škropijo približno tri metre širok pas, svoje delo pa lahko opravlja slabih 15 minut.

Takrat je baterijo potrebno vnovič napolniti. Za en hektar naj bi zadostovali dve polnjenji baterije in prav tako dve polnjenji rezervoarja (skupno torej na hektar porabi 40 litrov sredstva za krepitev imunskega sistema vinske trte).

Uporaba dronov je primerna do hitrosti vetra 2 m/s in do temperature zraka 25 stopinj Celzija.

Če torej zaokrožimo in predpostavimo, da smo v upravljanju z omenjenim dronom že vešči, en hektar vinograda lahko poškropimo v slabih pol urah, kakšni pa bodo rezultati, pa bomo videli že kmalu …

Egon Krampač iz Gornje Bistrice je izkušeni vinogradnik, ki v okviru svoje dejavnosti strojno obdeluje 10 hektarov vinogradov.

Letošnje leto je njegovo vino bilo ocenjeno kot vino, s katerim se toči najboljši lendavski špricer. Njegova vina, tudi vrhunska, so znana daleč naokoli, pohvali se lahko z izjemnimi ocenami ter s širokim trgom. (VIR: LENDAVAINFO)