Pogumna ženska, ki je 400.000 otrok skrila v krste in kovčke, da bi jim le rešila življenje

Dne 15. februarja 1910 se je v Varšavi na Poljskem rodila deklica, ki bo kasneje postala ena največjih junakinj 2. svetovne vojne. Njeno ime je bilo Irena Sendler.

Že kot otrok je od očeta, ki je bil zdravnik, prejela eno najpomembnejših življenjskih lekcij:

"Vedno pomagaj tistim, ki so v stiski."

To vodilo jo je spremljalo vse življenje.

Otroštvo, zaznamovano z izgubo, a polno sočutja

Ko je bila stara sedem let, je izgubila očeta zaradi tifusa. Kljub temu pa je njegovo srce za ljudi ostalo z njo.

Tako kot on se je tudi Irena odločila pomagati drugim – postala je medicinska sestra in kasneje socialna delavka na Oddelku za socialno varnost v Varšavi, kjer je skrbela za najrevnejše prebivalce.

Časi teme – in klic k dejanjem

Med 2. svetovno vojno so nacisti na Poljskem vzpostavili varšavski geto, kamor so prisilili več kot 400.000 Judov.

Življenjske razmere so bile grozljive – gneča, lakota, bolezni in stalna grožnja smrti.

Irena, predana katoličanka, bi lahko ostala tiho. A odločila se je, da se ne bo obrnila stran.

Junakinja v preobleki – reševanje judovskih otrok

Pridružila se je Zegoti, podzemni odporniški skupini, ki je pomagala Judom bežati pred nacisti. Skupaj s sodelavci je reševala otroke iz geta, pri čemer jih je skrivala:

• v reševalnih vozilih, kjer so se pretvarjali, da so hudo bolni,

• v kovčkih, vrečah za smeti in celo krstah,

• v kanalizacijskih jaških in podzemnih prehodih.

Eden najbolj pretresljivih primerov je bila komaj petmesečna deklica Eluzina. Irena jo je skrila v lesen zaboj za opeke in jo tako prenesla na varno.

Edina stvar, ki jo je deklica imela s seboj, je bila srebrna žlica, ki ji jo je mama skrila v oblačila.

2.500 rešenih življenj – a z veliko ceno

Irena je tako pomagala rešiti več kot 2.500 otrok. Njihove prave identitete je skrbno zapisovala in seznam skrbno skrila v kozarec, zakopan na vrtu pri sosedu.

Toda potem se je zgodila katastrofa.

Nacisti so odkrili njeno dejavnost. Aretrali so jo in jo brutalno mučili – zlomili so ji obe roki. Kljub neizmerni bolečini ni izdala niti enega otroka ali družine.

Obsojena je bila na smrt. A Božja previdnost je imela drugačne načrte.

Čudežen pobeg in življenje v senci

Člani podzemnega gibanja so podkupili nemškega vojaka in ji omogočili pobeg tik pred usmrtitvijo. A od tistega dne dalje je morala živeti v ilegali.

Kljub temu ni nikoli prenehala pomagati ljudem. Po vojni je vse zbrane podatke predala humanitarni organizaciji, ki je pomagala ponovno združiti judovske družine.

Življenje, prežeto s ponosom in ponižnostjo

Kasneje se je Irena poročila in imela tri otroke. Čeprav je zgodovina skoraj pozabila nanjo, je vedela, da je storila pravo stvar.

Njene besede še danes odmevajo:

"Moja sovražnost do nemških okupatorjev je bila močnejša od mojega strahu."

"Če vidiš, da se nekdo utaplja, mu moraš pomagati – tudi če sam ne znaš plavati. Takrat se je Poljska utapljala."

Čeprav ji zgodovina ni posvetila dovolj pozornosti, otroci, ki jih je rešila, niso nikoli pozabili nanjo.

"K meni prihajajo njihovi otroci in vnuki," je povedala v enem izmed intervjujev.

 

Zapuščina poguma in sočutja

Irena Sendler je umrla pri 98 letih, a njen pogum in nesebičnost ostajata navdih za vse generacije.

Ni iskala slave. Iskala je priložnost za pomoč.

Njena zgodba nam dokazuje:

👉 Ena sama pogumna oseba lahko spremeni svet.