Slovenski kmet Toni iskreno o živilih, ki jih najdemo na trgovskih policah:˝Da je korenček v diskontnem trgovcu poceni, nas ne zanima, kaj se z njim dogaja!˝

Na slovenskih trgovskih policah vsak dan izbiramo med nešteto živili – sadje, zelenjava, meso, mlečni izdelki…

A redko se vprašamo: od kod prihaja ta hrana? V kakšnih pogojih je bila pridelana? Kdo jo je pridelal in po kakšni ceni – ne za denarnico, temveč za človekovo dostojanstvo?

Na to pomembno in pogosto prezrto resnico opozarja priznani slovenski kmet in sirar Toni Kukenberger, ki v pogovoru za TV Slovenija izreče ostre, a iskrene besede:

„Polna usta so nas človekovih pravic in enakopravnosti. V resnici pa si zatiskamo oči. Samo, da je korenček poceni.“

 

Toni opozarja na neetične prakse, sodobno prehransko suženjstvo in na nujno potrebo po izobraževanju potrošnikov:

„Ta hrana ni pridelana v sistemu, v katerem bi ljudje lahko normalno funkcionirali.“

 

Za mnogimi poceni izdelki, ki jih kupujemo brez večjih pomislekov, se skrivajo zgodbe izkoriščanja, neetičnih pogojev dela in okoljskega uničevanja.

Toni Kukenberger jasno pove:

„Na jugu Italije in Španije se hrana še vedno prideluje v razmerah, ki jih brez pretiravanja lahko imenujemo suženjske.“

Tam ljudje delajo v neznosni vročini, pogosto brez pravic in zaščite, da bi Evropa dobila poceni paradižnik ali solato. Hrana je sicer cenovno ugodna, a njen človeški in moralni strošek je velik.

 

Kaj naj naredimo potrošniki? Več znanja – boljši svet

Kukenberger verjame, da se rešitev začne pri izobraževanju potrošnikov:

• Da bi znali izbrati etično pridelano hrano.

• Da bi razumeli pomen krajših dobavnih verig.

• Da bi postali bolj zavedni in sočutni kupci.

„Svet bi moral veliko več vlagati v prehransko izobrazbo ljudi – to je dolgoročna rešitev,“ pravi Toni.

 

Sporne prakse, ki jih ne vidimo

Večina ljudi ne ve, kaj vse se skriva za videzom “sveže in zdrave hrane” na policah:

• Pesticidi, ki so v zahodnih državah EU že prepovedani, so še vedno dovoljeni v vzhodnih državah – in njihovi pridelki končajo tudi pri nas.

• Živali v intenzivni reji, ki so redno podvržene antibiotikom in nečloveškim pogojem.

• Uvoz iz držav s precej nižjimi standardi, kjer pravice delavcev niso zaščitene.

Slovenija je pri tem ranljiva, saj zaradi nizke samooskrbe uvozi večji del hrane iz tujine – pogosto tudi iz držav, kjer so etični, okoljski in zdravstveni standardi nižji.

 

Od kod prihaja hrana na naših krožnikih?

Slovenija največ hrane uvozi iz:

• Italije, Madžarske, Avstrije

• Španije, Grčije, Poljske

• celo iz držav izven EU, kot sta Ukrajina ali Brazilija

To pomeni večjo odvisnost, več logističnih izpustov in več negotovosti glede kakovosti in sledljivosti. Embalaže pogosto zavajajo – z oznakami “pridelano v EU” ali z imeni posrednikov, potrošnik pa nima vpogleda v dejanski izvor.

 

Štiri ključne pasti za slovenskega potrošnika

1. Navidezna varnost evropskega trga
   EU postavlja minimalne standarde, a to ne zagotavlja enake kakovosti ali etičnosti pridelave.

2. Nejasno označevanje porekla
   Embalaže pogosto prikrijejo, od kod živilo res prihaja.

3. Cenovna občutljivost
   Nizke cene zameglijo presojo – kupec ne preverja ozadja izdelka.

4. Nizka prehranska pismenost
   Veliko ljudi ne razume pomena lokalne, sezonske hrane in podpore domačim kmetom.

 

Kaj lahko storimo? Kupujmo domače – podpirajmo pošteno

Rešitev ni v več zakonih – rešitev je v vsakdanjih izbirah vsakega izmed nas.

• Izberimo hrano slovenskega porekla.

• Nakupujmo na tržnicah ali neposredno pri kmetih.

• Preverjajmo etikete in poreklo izdelkov.

• Izbirajmo sezonsko hrano – kar zraste pri nas, ko je čas.

Tudi če ne moremo spremeniti sistema, lahko s svojimi nakupi vplivamo na svet okoli nas – podpremo pošteno delo, zdravje in domače podeželje.

 

Naj bo naša hrana zgodba ponosa – ne izkoriščanja

Vsak evro, ki ga potrošimo za hrano, je glas za način pridelave, za ljudi, ki za tem stojijo, in za svet, ki ga bomo pustili za sabo. Zato izbirajmo z očmi – in s srcem.

🌿 Hrana ni le gorivo. Hrana je vrednota. In izbira.

🧀 Naj bo zato lokalna, poštena in zdrava.