BRAVO MAŠA! Po mesecih BORBE ZA ŽIVLJENJE znova DOMA!

HURAAA, kakšno veselje! Po dolgih mesecih borbe za življenje v bolnišnici je 19-letna Maša spet doma.

Njena zgodba je zgodba o čudežih, pogumu in neizmerni volji do življenja.

Maša se je rodila s hudo prirojeno srčno napako – Tetralogijo Fallot.

V svojem življenju je prestala številne operacije in posege, a pred nekaj meseci se je njeno stanje dramatično poslabšalo.

Po hudih napadih ventrikularne tahikardije, ki so trajali kar dva dni, in epileptičnem napadu, ki je ustavil njeno srce, so jo zdravniki dolgo oživljali.

Maša je pristala v komi, njeno srce pa je bilo nepopravljivo poškodovano. Edina možnost za preživetje je bila presaditev srca.

Operacija uspela, sledili pa so nepredstavljivi zapleti

Presaditev srca je uspela, a pooperativni zapleti so prinesli novo, izjemno težko obdobje: huda sepsa, zavrnitvena reakcija, odpoved ledvic, okvara jeter, pljučnica in številni posegi. A Maša se ni predala – borila se je kot levinja.

Sporočilo Mašine mame, Vanje Klun

»Po transplantaciji 4.5.2025 je Maša 3 dni ležala z odprtim prsnim košem, saj je bila nestabilna, možnost hujših krvavitev je bila velika.

Šele tretji dan so jo zaprli, nato pa so sledili dolgi dnevi nestabilnosti.

Gliva kvasovka candida alba, ki je skozi oslabljene stene črevesja vdrla v kri, je povzročila hudo sepso.

Zgodila se je huda zavrnitvena reakcija, zaradi česar so jo v štirih urah morali defibrilirati kar 16-krat.

Akutna ledvična odpoved, okvara jeter, plazmafereza, dializa, boj z zastajanjem tekočine, pljučnica, težave s samostojnim dihanjem, traheostoma...

Po 125-ih dneh v bolnici, 95 dni po transplantaciji, sem Mašo končno lahko odpeljala domov.

Smo presrečni. Prav tako njen Zoro, ki je, ko jo je zagledal, popolnoma mirno položil svojo glavo v njeno naročje, kot bi ji hotel reči: Končno si spet z mano, moja Maša.

125 dni strahu, upanja, joka, molitev, prošenj, neprespanih noči, 20.000 prevoženih kilometrov na relaciji Mb-Lj-Mb, skoraj dva meseca čiste groze, ko nismo vedeli, ali bo Maša sploh ostala živa ali ne, in na koncu nepopisno veselje in hvaležnost, da lahko svojo bitko nadaljuje izven bolnišničnih zidov.

Hvaležnost celotni ekipi na enoti KVCIT, ki je bdela nad Mašo v najtezjih trenutkih, pravočasno in pravilno prepoznala hude zaplete, ter naredila prav vse, da jo reši, in to ne le enkrat, in celotni ekipi KOK oddelka v 7. etaži, ki je poskrbela, da se je dobro počutila po premestitvi in navdušeno pozdravila njene prve korake ter odhod domov.

Globok poklon in spoštovanje zdravnikom, specialistom, ki so ponovno pokazali, da niso bogovi v belem, kot se jim velikokrat očita, ampak vrhunski strokovnjaki, ki so z odličnim sodelovanjem, znanjem in pravilnimi odločitvami Maši dali priložnost za novo življenje.«

Nova pot – rehabilitacija v URI Soča

»V ponedeljek je Maša že bila sprejeta v URI Soča, kjer ji bodo poskusili rešiti okvarjen živec, ki ji onemogoča hojo, saj je leva noga od gležnja navzdol gluha, ojačati pljuča, da bo lahko spala brez ventilatorja, ponovno zgraditi mišice, ki so zelo šibke, odpraviti tresenje celega telesa, izboljšati gibljivost ramenskega obroča, skratka, pripraviti jo na samostojno življenje.

Veliko dela jo še čaka. Tako striktna skrb za novo srce, še posebej prvo leto, kot tudi sodelovanje s terapevti, kar bo naporno, a cilj je jasen: okrevati do te mere, da bo zmogljivejša kot je bila pred 6.4.2025, ko je njeno opešano srce dokončno odpovedalo.«

Hvaležnost in poklon

»Ne bi mi uspelo zdržati bolečine, ki me je dušila, ohraniti moči za vsakodnevno pot k Maši, bodrenje drobne borke, ko je nemočno ležala med piskajočimi monitorji, brez družine, brez pomoči, ki jo je srčno Društvo Viljem Julijan zbralo, da sem lahko krila stroške, ki so rasli v nebo.

Ne bi zmogla niti brez vseh, ki so mislili na Mašo in pošiljali dobre želje zanjo... vsaka kapljica je ustvarila morje, ki me je držalo pokonci. Hvala vsem

In, nenazadnje, ponižna hvala neznani družini, ki je Maši odstopila srce ljube osebe, ki je 4.5.2025 umrla, a nekako vseeno živi naprej v najpogumnejši borki, kar jih poznam«

Skupaj v nov začetek

V Društvu Viljem Julijan so skupaj z Gregorjem Bezenškom ml. – SoulGreg Artist izrazili neizmerno veselje ob Mašinem povratku domov in se zahvalili zdravniškim ekipam UKC Ljubljana:

»Iz srca TISOČKRAT HVALAAA tudi vsem zdravnikom na UKC Ljubljana, ki so Maši uspeli rešiti življenje – KAPO DOL, resnično ste neverjetni.

HVALAAA tudi vsem, ki ste v vsem tem času mislili na našo pogumno malo borko in ji pošiljali najbolj ljubeče in najlepše misli podpore – brez vas bi bilo vse dosti težje

Draga naša deklica, še naprej držimo pesti zate, da bo tvoje okrevanje sedaj maksimalno učinkovito in da boš lahko kmalu zadihala življenje s polnimi pljuči.

Mislimo nate in ti sporočamo, da te imamo neznansko radi«

Ta zgodba ni le poročilo o medicinskem čudežu, temveč opomnik o moči ljubezni, vztrajnosti in sočutja.

Maša, pogumna borka, naj tvoja pot okrevanja vodi k življenju, ki bo polno smeha, svobode in zdravja.