Zvonko Golobič: Z desnimi župani na oblasti so se razmere za Rome drastično poslabšale

Novomeška rana je še sveža. Smrt 48-letnega Aleša Šutarja je pretresla mesto in državo, a obenem spodbudila nujen pogovor o sožitju, odgovornosti in (ne)izkoriščanju javnih sredstev, ki naj bi bila namenjena reševanju romske problematike.

V oddaji Marcel (RTV Slovenija) je Zvonko Golobič, predsednik Zveze za razvoj romske skupnosti, odprto spregovoril o razmerah na terenu, odgovornosti županov in zlorabi državnih sredstev.

Posnetek zaslona

“Bilo je samo vprašanje časa”

Golobič je opisal situacijo kot eksplozijo dolgo tlenega nezadovoljstva, ki se je ponekod spremenilo že v odkrito sovražnost.

»Vrtinec nasilja se ni pojavil čez noč – kuhal se je že dolgo.«

Opozoril je na vpliv revščine, socialne izključenosti in brezupa, ki ne zadevajo le romske skupnosti, ampak vse, ki živijo na robu.

Milijoni za Rome – toda porabljeni za druge

Najostrejši je bil Golobič do občin in županov, ki naj bi državna sredstva, namenjena romski skupnosti, porabljali nenamensko.

»Denar je šel za urejanje neromskih naselij, krožišč, celo za predvolilne objekte – samo za Rome ne.«

Spomnil je, da država ni varčevala:

• Romskim vprašanjem je namenila milijone evrov in zemljišča.

• A lokalni voditelji so denar pogosto preusmerili drugam, mimo romskih naselij, kjer ni kanalizacije, ni infrastrukture in ni dostopa do enakih možnosti.

Župani in politika – brez posluha za dialog

Golobič je posebej izpostavil župane jugovzhodne Slovenije, ki naj bi bili »izrazito protiromsko nastrojeni«.

»V eni izmed šol je neromski starš pretepel romskega otroka. Župan je stopil pred kamere in izjavil, da bi tudi on tako ravnal. To je neposredna spodbuda k sovraštvu.«

Govoril je o popolni odsotnosti volje za sodelovanje:

»Odkar so na oblasti desno usmerjeni župani, se je stanje poslabšalo. Z njimi se preprosto ne da več pogovarjati.«

Vojska? Ne, h konkretni pomoči!

V luči pozivov, da bi razmere morali obvladati celo z vojsko, je bil Golobič jasen:

»Policija ima dovolj pooblastil. Vojska? Nikakor. Potrebujemo komunalno infrastrukturo, šolske mediatorje in delovna mesta – ne pušk.«

Ključ: delo, dostojni domovi, vključevanje

Golobičeva sporočila podpirajo tudi evropske in svetovne raziskave, ki jasno kažejo:

• Kriminal se koncentrira v revnih, izključenih okoljih, ne glede na etnično pripadnost.

• Rešitev ni v represiji, temveč v:

  • dostopu do dela,

  • rešitvah za stanovanjsko stisko,

  • izobraževanju in podpori otrokom.

»Geto razmere v nekaterih naseljih pomenijo, da je sobivanje že skoraj nemogoče. A to je posledica sistemske neenakosti, ne narave skupnosti.«

Poziv državi in družbi

Golobič ne skriva razočaranja, a kljub vsemu vidi žarek upanja:

»Edino ta vlada je naredila nekaj, kar smo Romi začutili na terenu. A brez lokalne volje ne bo šlo. Čas je, da država najde vzvod, da prisili lokalne voditelje k sodelovanju.«

Smrt Aleša Šutarja – simbol bolečine in dar življenja

Ob tem ne smemo pozabiti, da je družina Aleša Šutarja, kljub svoji izgubi, pokazala največjo možno človečnost:

V najtežjih urah so se odločili za darovanje organov. Njegovo srce danes bije naprej.

Zaključek

Novomeška rana boli. A naj postane tudi klic k spremembi.

Ne potrebujemo več krogov obtoževanj – potrebujemo krog sodelovanja, sočutja in resnične, odgovorne porabe javnih sredstev – tja, kjer so bila obljubljena: med ljudi, ki živijo na robu in čakajo na dostojno prihodnost.