Župan iz Ribnice: Država naj zgradi naselja v Ljubljani ali Prekmurju in prevzame skrb za Rome

V sinočnji oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija je ribniški župan Samo Pogorelc brez olepševanja razkril težave, s katerimi se občine soočajo pri porabi državnih sredstev, namenjenih integraciji romske skupnosti.

Njegov nastop je bil iskren, jasen in izzivalen – predvsem pa je ponudil konkretno rešitev.

FOTO: Samo Pogorelc

Kje se zatika?

Vsako leto 25 slovenskih občin, kjer so evidentirana romska naselja, prejme dodatna sredstva za izboljšanje sobivanja. Letos jih je bilo skupno 9,2 milijona evrov.

Toda denar pogosto ostaja neporabljen – ne zaradi malomarnosti, temveč zaradi:

• nejasnih pravil porabe,

• pretirane birokracije,

• nezmožnosti občin, da sredstva uporabijo v skladu s pravili države.

Ribnica: Prejela 115.000 €, porabila le 45 %

Župan Pogorelc je povedal, da so leta 2022 porabili manj kot polovico dodeljenih sredstev. Zakaj?

»Vse se dogaja v Ljubljani, zato imamo takšno stanje ... Občine smo stisnjene v kot, kar se teh sredstev tiče.«

Poudaril je, da bi občine lažje upravljale sredstva, če bi imele več avtonomije – denar bi lahko šel tudi za:

• videonadzor,

• požarno varnost,

• odpravo kriminala.

Denar ni prilagojen resničnim potrebam

Pogorelc je opozoril tudi na realne težave pri gradnji infrastrukture:

• Komunalno opremljanje je predrago za obstoječa sredstva.

• Zemljišča so pogosto v zasebni lasti – občine pa ne morejo posegati brez odškodnin.

• Škoda gospodarstvu, ki jo povzročajo posamezniki iz romskih naselij, ostaja neodškodovana.

»Dokler država tega ne razume, občine ne vidimo smisla.«

Pogorelcov predlog: Naj gre denar v stanovanjski sklad

Ribniški župan je jasno povedal, da trenutni sistem ne deluje. Predlaga:

»Naj se vsa ta sredstva vrnejo v stanovanjski sklad Republike Slovenije.

Naj država kupi zemljišča v Prekmurju ali Ljubljani, zgradi večstanovanjska naselja,

kamor bomo občine vsako leto z veseljem prispevale. Naj vzamejo potem še naše Rome in stvar bo pod kontrolo.«

Njegov predlog je provokativen, a izhaja iz dolgoletnih izkušenj in frustracij občin, ki naj bi upravljale z denarjem, brez da bi imele resnične možnosti odločanja.

Kaj sledi?

Trenutna pravila določajo, da morajo občine do marca 2026 poročati o porabi sredstev. Šele nato bo Urad za narodnosti pripravil odločbo za novo razdelitev.

Do takrat pa ostaja vprašanje:

🔸 Ali trenutni sistem res spodbuja vključevanje romske skupnosti?

🔸 Ali pa, kot pravi Pogorelc, občine ostajajo »stisnjene v kot«, z denarjem, ki ga ne morejo učinkovito uporabiti?

Sporočilo za prihodnost

Če želimo pravično, učinkovito in varno sobivanje, moramo poslušati tiste, ki razmere na terenu resnično poznajo.

Pogorelcov predlog je lahko iztočnica za pošteno javno razpravo, ki bo upoštevala vse deležnike – predvsem pa resnične potrebe ljudi.

Vse rešitve, ki vodijo v mir, sožitje in odgovorno uporabo skupnih sredstev, si zaslužijo pozornost.