Pred Maratonom treh src hladen tuš za 10-letnega Edvarda: ˝Znova so mu ukradli sanje˝

Zgodba desetletnega Edvarda je v javnosti sprožila veliko odzivov.

Ne gre le za tekaško prireditev, ampak za otroka, ki je odšteval dneve do trenutka, ko bi lahko stal na startu Maratona treh src v Radencih.

Potem pa je prišel telefonski klic, ki je družino močno prizadel.

Po besedah njegove mame naj bi jih organizator obvestil, da je prejel opozorilo oziroma prijavo, da Edvard zaradi svoje starosti ne bi smel nastopiti.

Mama je ob tem zapisala boleče besede:

“Z enim klicem so otroku ukradli sanje. Ponovno.”

Posnetek zaslona

Tek zanj ni pritisk, ampak veselje

Edvardova mama je v zapisu poudarila, da tek pri njihovem sinu ni nikakršna prisila.

Ni projekt staršev.

Ni dokazovanje.

Ni tekma za vsako ceno.

Je preprosto nekaj, kar ima rad.

Po njenih besedah Edvard redno teče, gibanje pa je že dolgo del njegovega življenja. Za sabo naj bi imel tudi daljše razdalje, zato je bil nastop v Radencih zanj velika želja.

Veselil se je dogodka.

Odšteval dneve.

Spremljal priprave.

Predstavljal si je trenutek, ko bo skupaj z drugimi tekači stal na startu.

A veselje se je v trenutku spremenilo v razočaranje.

»Prepovedali so mu tek«

Mama je zapisala, da je bil razlog za odločitev njegova starost. Organizator naj bi bil opozorjen, da desetletni deček ne bi smel nastopiti.

Takšno pojasnilo je družino močno prizadelo.

Še posebej zato, ker mama poudarja, da kot zdravnica razume skrb za zdravje otrok, a kot mama težko sprejme, da se otroku, ki se sam veseli gibanja, na tak način zapre vrata.

Ob tem se je vprašala, kakšno sporočilo s tem pošiljamo otrokom.

V času, ko mnoge družine bijejo boj z zasloni, nezdravo prehrano in premalo gibanja, je njen sin sam želel teči. Sam je našel veselje v športu.

In prav tam je naletel na prepoved.

Družina, ki verjame v gibanje

Mama je pojasnila, da sta z možem Markom otrokoma že zgodaj želela približati gibanje kot nekaj naravnega in zdravega.

Ne zaradi medalj.

Ne zaradi primerjav.

Ne zaradi pritiska.

Ampak zaradi veselja, discipline, zdravja in občutka, da telo zmore.

Edvard in njegova sestra Frida sta širši javnosti znana tudi po nastopu oziroma zmagi v oddaji Slovenija ima talent, kjer sta navdušila z znanjem, šahom, matematiko in programiranjem.

Danes mnoge navdihujeta tudi s svojim aktivnim načinom življenja.

Najbolj bolele so otroške solze

V zapisu se najbolj zareže konec, kjer mama ne skriva razočaranja.

Zapisala je, da si želi, da so tisti, ki so po njenem s prijavo prispevali k prepovedi, zdaj zadovoljni.

“Želim si, da uživajo v vsaki solzi žalosti Fride in Edvarda. Jaz ju bom že potolažila,”

Te besede razkrivajo bolečino starša, ki gleda otroka, kako se mu podre nekaj, česar se je iskreno veselil.

Vprašanje, ki ostaja

Primer odpira širšo razpravo.

Kje je meja med pravili, zaščito otrok in razumevanjem posameznega otroka, njegove pripravljenosti ter veselja do športa?

Seveda morajo biti pravila jasna.

Seveda je zdravje otrok na prvem mestu.

A zgodba desetletnega Edvarda kaže tudi drugo plat. Da lahko odrasli v želji po zaščiti včasih nehote ranijo prav tiste, ki naj bi jih varovali.

Za Edvarda to ni bil samo tek.

Bil je cilj.

Bil je trenutek, ki ga je čakal.

In predvsem so bile to otroške sanje, ki so se končale še pred startom.