Odvzem vozniških dovoljenj starejšim? Takšne spremembe so zdaj na mizi

Vprašanje, do kdaj je človek še varen voznik, je eno tistih, ki hitro razdelijo javnost.

Na eni strani je varnost v prometu.

Na drugi strani pa samostojnost starejših ljudi, ki jim avtomobil pogosto pomeni veliko več kot le prevoz.

Pomeni stik z zdravnikom, trgovino, družino in vsakdanjim življenjem.

Prav zato nova švicarska študija močno odmeva.

Ne zato, ker bi zahtevala preprosto zaostritev pravil, ampak zato, ker opozarja, da sedanji način preverjanja starejših voznikov morda sploh ne pokaže realne slike.

FOTO: Shutterstock

Švica starejše voznike že preverja

V Švici morajo vozniki, starejši od 75 let, vsaki dve leti opraviti zdravstveni pregled vozniške sposobnosti.

To velja za običajne kategorije vozniških dovoljenj, pregled pa opravi zdravnik z ustreznim pooblastilom.

A nova nacionalna študija, ki sta jo vodili Hochschule für Soziale Arbeit und Gesundheit Lausanne ter Zürcher Hochschule für Angewandte Wissenschaften (ZHAW), opozarja, da je sedanji sistem preveč neenoten in premalo natančen.

Raziskovalci menijo, da se ocenjevanje prepogosto opira na kratke kognitivne teste.

Ti lahko preverjajo koncentracijo, odzivnost ali osnovne miselne sposobnosti, vendar to še ne pomeni, da zanesljivo pokažejo, kako se bo nekdo znašel v resničnem prometu.

Vožnja ni samo test pri zdravniku

Vožnja avtomobila je zahtevna naloga.

Voznik mora hkrati spremljati promet, prometne znake, pešce, kolesarje, hitrost, razdaljo in nepredvidljive situacije.

Pri tem potrebuje dobro pozornost, prostorsko orientacijo, hitre odzive in sposobnost sprejemanja odločitev.

Staranje lahko te sposobnosti oslabi.

Prav tako jih lahko prizadenejo demenca, možganska kap, nevrološke bolezni ali druge zdravstvene težave.

Toda pri vsakem človeku drugače.

Zato strokovnjaki opozarjajo, da kratka zdravstvena presoja ne more vedno povedati, ali je nekdo zares nevaren ali pa še vedno vozi varno.

Težava: nekateri izgubijo dovoljenje po krivici, drugi ga obdržijo prelahko

Ena večjih kritik študije je, da obstoječi testi niso dovolj zanesljivi.

To pomeni, da se lahko zgodita dve napaki.

Nekdo je lahko ocenjen kot sposoben za vožnjo, čeprav v prometu ni več varen.

Po drugi strani pa lahko nekdo izgubi vozniško dovoljenje, čeprav bi ob določenih pogojih še vedno vozil povsem odgovorno.

Prav tu raziskovalci vidijo veliko pomanjkljivost sedanjega sistema. Po njihovem mnenju bi bilo treba vozniške sposobnosti ocenjevati bolj celostno, ne le z zdravniškim pregledom v ordinaciji.

Predlagajo nov sistem s štirimi stopnjami

Namesto preprostega odgovora sposoben ali nesposoben za vožnjo raziskovalci predlagajo bolj razdelan model.

Ta bi imel štiri stopnje.

Na eni strani bi bili vozniki, ki vozijo varno in ne potrebujejo dodatnih ukrepov.

Na drugi strani bi bili tisti, pri katerih bi bil potreben takojšen odvzem vozniškega dovoljenja in pomoč pri prehodu na druge oblike mobilnosti.

Najpomembnejša pa je sredina.

To je tako imenovana siva cona, kjer odločitev ni očitna. Pri teh voznikih bi morali sposobnost preveriti v resničnem prometu, skupaj z učitelji vožnje in strokovnjaki, kot so delovni terapevti. Šele takšna praktična vožnja bi lahko pokazala, ali je človek še varen za volanom.

Evropa je o strožjih pravilih že razpravljala

Tudi v Evropski uniji se je že odprla razprava o tem, ali bi morali vozniki po določeni starosti pogosteje obnavljati vozniško dovoljenje.

Med predlogi je bila tudi možnost, da bi vozniška dovoljenja za osebe, starejše od 70 let, veljala le še pet let. Podaljšanje bi bilo lahko povezano z dodatnim zdravstvenim preverjanjem. Vendar ta predlog za zdaj ni bil sprejet.

Nemčija je bila med državami, ki so takšnim obveznim zdravstvenim testom nasprotovale. Tam vozniškega dovoljenja ni mogoče odvzeti zgolj zaradi starosti, obveznih pregledov za starejše voznike pa ni.

Varnost ali svoboda? To je pravo vprašanje

Razprava zato ni preprosta.

Nihče si ne želi, da bi na cestah vozili ljudje, ki zaradi zdravstvenega stanja ne morejo več varno reagirati.

A hkrati ni pravično, da bi starejše ljudi avtomatično obravnavali kot nevarne samo zaradi let.

Za mnoge je avtomobil zadnja oblika neodvisnosti.

Še posebej na podeželju, kjer javnega prevoza pogosto ni dovolj.

Zato nova študija odpira pomembno vprašanje: ali ne bi morali preverjati dejanske sposobnosti za vožnjo, namesto da ljudi razvrščamo le po starosti in kratkih testih?

Razprava se bo nadaljevala

Starejša družba pomeni tudi več starejših voznikov. To ni grožnja sama po sebi, je pa dejstvo, ki zahteva premišljene rešitve.

Najbolj pošten sistem bi moral varovati vse:

starejše voznike, druge udeležence v prometu in pravico ljudi do samostojnega življenja.

Zato se zdi, da prihodnost ni v slepem zaostrovanju pravil, ampak v bolj natančnem, človeškem in praktičnem preverjanju.

Ne samo vprašanje, koliko je nekdo star.

Ampak predvsem vprašanje, kako zares vozi.