˝Ponosen tudi na svoj delež pri osamosvajanju Slovenije˝ - Milan Kučan

Ob 35-letnici pekrskih dogodkov in slovenske osamosvojitve je v Mariboru potekal pogovorni večer, na katerem je spregovoril tudi nekdanji predsednik Milan Kučan.

V ospredju večera je bil spomin na čas, ko se je Slovenija pripravljala na samostojnost, hkrati pa tudi vprašanje, kako danes razumemo dogodke, ki so zaznamovali nastanek države.

Kučan je poudaril, da je prav, da se spomin na tiste dni ohranja.

Po njegovih besedah pa se o osamosvojitvi danes pogosto oglašajo tudi tisti, ki pri teh dogodkih niso sodelovali in nimajo osebnega spomina nanje.

»Dostikrat o teh dogodkih in ljudeh govorijo tisti, ki niso bili zraven, ki nimajo nobenega spomina. Žal smo dali domovinsko pravico nevednosti pred vednostjo,« je dejal.

FOTO: Jože Suhadolnik

O samostojni Sloveniji in očitkih iz preteklosti

Kučan se je dotaknil tudi očitkov glede svoje znane izjave, da samostojna Slovenija ni bila njegova intimna odločitev. Poudaril je, da so bile njegove besede večkrat vzete iz konteksta.

Pojasnil je, da je bila njegova prvotna odgovornost iskanje možnosti, ali bi bilo mogoče skupno državo preoblikovati tako, da bi bili v njej zaščiteni zgodovinski interesi slovenskega naroda.

Ko je postalo jasno, da to ni več mogoče, je bilo po njegovih besedah treba iskati drugo pot.

Ta pot je bila samostojnost.

»Ponosen sem, kako je Slovenija po tej poti šla in seveda sem ponosen tudi na svoj delež pri tem,« je povedal.

Glavni cilj je bil preprečiti vojno

Nekdanji predsednik je poudaril, da so bile odločitve v času osamosvajanja težke in odgovorne.

Po njegovih besedah je bil eden glavnih ciljev slovenske politike takrat preprečiti širši vojaški spopad.

»Zgodba se je res končala s srečnim koncem, a bilo je potrebno tudi veliko pameti in modrosti, da se ni izzivalo po nepotrebnem,« je dejal.

Ob tem je opozoril, da bi se lahko Sloveniji zgodilo podobno kot Hrvaški ali Bosni in Hercegovini, če ne bi bilo dovolj preudarnosti.

Kučan je dodal, da so po njegovem danes pogosto najbolj glasni prav tisti, ki takrat niso nosili nobene odgovornosti.

Kritičen do današnje politike

Kučan je v pogovoru spregovoril tudi o današnjih političnih razmerah.

Po njegovem mnenju je ena ključnih slabosti sodobne politike pomanjkanje pogovora z ljudmi. Poudaril je, da mora imeti politika za pomembne odločitve podporo naroda.

Ob tem je bil kritičen do razumevanja politike, v kateri naj bi bila laž sprejemljivo orodje.

»Če bi mi takrat tako delali, mislim, da se ne bi mogli danes tukaj tako pogovarjati,« je dejal.

Pogreša govor o miru

V širšem pogledu se je dotaknil tudi današnje svetovne diplomacije.

Kučan meni, da se v svetu preveč govori o vojni, orožju in oboroževanju, premalo pa o miru.

»Govori samo o vojni in oborožitvi, o miru pa ne razmišlja nihče,« je opozoril.

Po njegovem je bila slovenska osamosvojitev dokaz, da sta modrost in premišljenost pri velikih zgodovinskih odločitvah ključni.

Največja napaka? Preveč zaupanja

Ko se ozre nazaj na dogodke iz osemdesetih in devetdesetih let, Kučan pravi, da je bila njegova največja napaka morda preveliko zaupanje.

A hkrati dodaja, da je tudi premalo zaupanja lahko nevarno, saj človeka ohromi in mu onemogoči sodelovanje.

»Preveliko zaupanje je lahko napaka, hkrati pa premajhno zaupanje človeka ohromi,« je dejal.

Pekrski dogodki kot uvod v osamosvojitveno vojno

V Mariboru bodo v soboto obeležili 35. obletnico pekrskih dogodkov.

Gre za dogodke iz 23. maja 1991, ko je Jugoslovanska ljudska armada obkolila učni center Teritorialne obrambe v Pekrah in zahtevala izročitev slovenskih nabornikov.

Takrat so Mariborčani stopili na ulice in pokazali jasno podporo slovenski poti v samostojnost.

Pekrski dogodki danes veljajo za enega pomembnih uvodov v slovensko osamosvojitveno vojno.

»Na to moramo biti ponosni«

Kučan je ob koncu poudaril, da je bil nastanek samostojne Slovenije skupen projekt slovenske politike in slovenskega naroda.

Po njegovem je ta projekt uspel.

Vprašanje pa je, kaj z državo in doseženim rezultatom počnemo danes.

»Takrat je ta projekt uspel in na to moramo biti ponosni,« je dejal.

Dodajal je še misel, ki je zazvenela kot opozorilo sedanjim in prihodnjim generacijam:

»Narod, ki nima zgodovinskega spomina in ga ne spoštuje, tudi nima velike prihodnosti.«

 

Povzeto po Mladina.si