Prizor GANIL Slovenijo: Ko je toča klestila po gnezdu, je štorklja ostala in varovala mladičke

V Cerkljah na Gorenjskem je včerajšnja nevihta mnogim povzročila veliko skrbi.

Toča je klestila skoraj pol ure, vaščani pa so hiteli reševat avtomobile, pridelke in drugo imetje.

A sredi burnega vremenskega dogajanja je kamero na strehi župnišča ujel prizor, ki se je dotaknil src številnih Slovencev.

Štorklja je v gnezdu razprla krila in s svojim telesom zaščitila tri mladiče pred točo.

Štorklja med nevihto ni odletela

Na strehi župnišča v Cerkljah na Gorenjskem štorklje gnezdijo že od leta 2011.

Kasneje je Župnija Cerklje na Gorenjskem omogočila tudi postavitev spletne kamere, ki njihovo življenje v gnezdu spremlja v živo.

Kamera je delovala tudi včeraj, ko se je malo po 16. uri nad krajem razbesnela močna nevihta.

Medtem ko je toča neusmiljeno padala po strehi in gnezdu, štorklja ni zapustila svojih mladičev. Ostala je z njimi.

Razprla je krila.

Spustila telo nad gnezdo.

In mladičem postala živi ščit.

Ganljiv prizor je na družbenem omrežju Facebook delila domačinka Mojca Sajovic, ki je zapisala:

"Ko je nebo neusmiljeno tolklo po gnezdu, mama štorklja ni odletela (bojda imajo malčki tudi očeta, kje se je skrival ta, bogsigavedi). Razprla je krila, nato pa svoje telo spremenila v zavetje. Instinktivno, tiho, brez oklevanja."

Prizor, ki govori o varnosti in ljubezni

Mojca je ob objavi dodala misel, ki je številnim segla naravnost do srca:

"Otrok občutek varnosti najprej spozna skozi nekoga, ki je pripravljen nositi nevihto namesto njega."

In res.

V tem preprostem, a močnem prizoru je bilo nekaj globoko človeškega.

Nekdo ostane, ko je najtežje.

Nekdo se postavi med nevarnost in nemočno bitje.

Nekdo razpre krila, tudi ko sam prejema udarce.

To je podoba materinske ljubezni, požrtvovalnosti in odgovornosti.

Toča padala več kot 20 minut

Po pripovedovanju domačinov je toča v Cerkljah na Gorenjskem padala več kot 20 minut. Nekatera zrna so presegala 2 centimetra v premeru.

Mnogi prebivalci so med neurjem skušali zaščititi svoje avtomobile, vrtove, pridelke in drugo imetje. V takšnih trenutkih človek hitro začuti svojo majhnost pred močjo narave.

A prav zato je prizor iz štorkljinega gnezda toliko bolj izstopal.

Sredi hrupa, ledu in nevihte je bila tam tiha odločnost.

Brez panike.

Brez umika.

Samo skrb.

Mladički so neurje prestali

Posnetek je ganil številne gledalce po Sloveniji. Mnogi so v komentarjih zapisali, da jih je prizor spomnil na moč starševske ljubezni in na to, kako tudi živali z neverjetno predanostjo varujejo svoje mladiče.

Nekateri so ob tem opozorili, da ni povsem jasno, ali je mladiče varovala mama ali oče.

Pri štorkljah namreč za zarod skrbita oba starša, zato je iz posnetka težko z gotovostjo presoditi, kateri izmed njiju je v tistem trenutku prevzel zaščito.

Najpomembnejše pa je, da so mladički neurje preživeli.

Spletna kamera iz gnezda danes kaže, da so štorklje vremensko ujmo prestale in da je življenje v gnezdu steklo naprej.

Ko nekdo razpre krila nad nami

Mojca Sajovic je ob koncu svoje objave zapisala, da materinska ljubezen ni samo toplina, temveč tudi odgovornost in pripravljenost ostati, ko postane težko.

Njene besede lepo povzamejo, zakaj se je prizor tako močno dotaknil ljudi:

"Ker smo vsi nekoč potrebovali nekoga, ki bi nad nami razprl krila, nas varoval brezpogojno in nas sprejel brez, da ugajamo."

V svetu, kjer je veliko nemira, je tak prizor dragocen opomnik.

Da ljubezen ni vedno glasna.

Včasih je tiha.

Včasih stoji sredi nevihte.

In včasih ima razprta krila.

Tako je videti gnezdo v ŽIVO: