Elvis Alukić ostro nad Stevanovića: ˝Izkoriščanje človeške stiske za politično promocijo˝

Objava predsednika stranke Resni.ca Zorana Stevanovića, da bo trem delavcem podjetja Progros iz lastnih prihrankov poravnal neizplačane plače, je sprožila burne odzive.

Med najostrejšimi se je oglasil predsednik Bošnjaške zveze Slovenije Elvis Alukić, ki meni, da pri tem ne gre za humanost, ampak za izkoriščanje stiske delavcev za politično promocijo.

Primer tako še naprej odmeva v javnosti.

Ne le zaradi očitkov o neizplačanih plačah, ampak tudi zaradi vprašanja, kje je meja med pomočjo človeku v stiski in političnim nastopom.

Stevanović pravi, da je držal besedo

Zoran Stevanović je pred dnevi sprejel tri delavce podjetja Progros, ki naj bi po njihovih navedbah ostali brez plač.

Ob tem je sporočil, da bo iz svojih prihrankov poravnal dolgove oziroma jim pomagal s cesijo.

Poudaril je, da ne gre za »igranje Robina Hooda«, temveč za dejanje po vesti.

Po njegovih besedah je šlo za humanost, poštenost in držanje dane besede.

Dodal je, da bo tudi v prihodnje ravnal po svoji vesti, ne glede na kritike.

Alukić: »Kakšno ponižanje teh ljudi«

Povsem drugače pa dogodek vidi Elvis Alukić, predsednik Bošnjaške zveze Slovenije.

V ostrem zapisu na Facebooku je poudaril, da ga je dogajanje močno razočaralo.

Po njegovem mnenju je bilo ravnanje ponižujoče do delavcev, ki so se znašli v stiski.

Zapisal je:

»Mislim, da smo dosegli dno politike. Jaz osebno bi se najraje pogreznil v zemljo od sramote, ker sem to dočakal tukaj v Sloveniji. Kakšno ponižanje teh ljudi. Kakšno obnašanje predsednika stranke Resni.ca in predsednika državnega zbora Republike Slovenije. A je to res zgled, ki ga želimo gledati? Pa to je čista kopija Vučićevega režima v Srbiji. A si je Slovenija to zaslužila? A smo res padli tako nizko? Do včeraj smo se skupaj borili – Slovenci, Srbi, Albanci, Makedonci in pripadniki vseh drugih narodov – da vam isti Mijić in Stevanović ne bi odvzela pravice do lokalnih volitev. Niti za trenutek nam ni padlo na pamet, da bi se ob tem fotografirali ali iz vaše stiske delali politični PR. Zdaj pa to! Ljudem se poravnajo dolgovi, ki sploh ne bi smeli nastati, potem pa še fotografiranje, kot da gre za neko veliko humanitarno dejanje. To ni humanost. To je izkoriščanje človeške stiske za politično promocijo. Pa vi ste največje zlo, kar se je zgodilo slovenski politiki. Sram naj vas bo!«

Vprašanje, ki razdvaja javnost

Primer je občutljiv.

Na eni strani so delavci, ki trdijo, da jim podjetje dolguje plače oziroma druga izplačila za opravljeno delo.

Na drugi strani je javna poteza politika, ki pravi, da jim želi pomagati.

A prav način, kako je bila pomoč predstavljena, je sprožil ostre odzive.

Kritiki menijo, da se stiske delavcev ne bi smelo uporabljati za fotografiranje in politična sporočila.

Podporniki pa poudarjajo, da je pomembno predvsem to, da so delavci dobili pomoč.

V ozadju tudi očitki na račun podjetja Progros

Primer odmeva tudi zaradi povezave s poslancem stranke Resni.ca Borisom Mijićem, lastnikom in nekdanjim direktorjem podjetja Progros.

Delavci trdijo, da jim podjetje dolguje plače oziroma plačila za opravljeno delo.

Stevanović je že pred tem napovedal, da bo delavcem pomagal, če bo to potrebno.

Zdaj, ko je svojo napoved uresničil, pa se je razprava le še zaostrila.

Delavci ne bi smeli biti talci politike

Ne glede na politične odzive ostaja bistvo zgodbe zelo preprosto.

Delavec mora za svoje delo prejeti plačilo.

Pravočasno.

Pošteno.

Brez poniževanja.

Brez javnega obračunavanja.

In brez tega, da mora njegova stiska postati politična tema, preden se stvari premaknejo.

Če so bile plače res neizplačane, je to najprej vprašanje odgovornosti podjetja in pristojnih institucij.

Pomoč je lahko dobrodošla.

A dostojanstvo delavcev mora ostati na prvem mestu.

Primer še naprej odmeva

Zgodba bo očitno še nekaj časa burila javnost.

Odpira vprašanja o pravicah delavcev, odgovornosti podjetij, vlogi politike in načinu, kako se javno pomaga ljudem v stiski.

Za delavce pa je najpomembnejše nekaj drugega.

Da dobijo, kar jim pripada.

In da se podobne zgodbe ne bi ponavljale.