Sven Iveljić je imel komaj 16 let: prijatelji in soigralci strti ob njegovi smrti ˝Bil je srčen, nasmejan in vedno pripravljen pomagati˝

Slovensko športno javnost je pretresla žalostna novica o smrti mladega košarkarja Svena Iveljića, ki je bil del košarkarske družine v Izoli.

FOTO: UI

Sven je bil rojen leta 2009 in je bil ob smrti star komaj 16 let, zato je njegova prezgodnja smrt še posebej boleče odjeknila med prijatelji, soigralci, trenerji in vsemi, ki so ga poznali.

Košarkarski klub Izola se je od njega poslovil z ganljivimi besedami in ga opisal kot srčnega, nasmejanega ter vedno pripravljenega pomagati.

Novica o Svenovi smrti je močno prizadela vse, ki so z njim delili športne in osebne trenutke.

Pri šestnajstih letih bi moral biti pred njim še skoraj ves svet – šola, treningi, tekme, prijateljstva, načrti in sanje.

Namesto novih tekem in skupnih trenutkov se njegova košarkarska družina danes od njega poslavlja.

V Košarkarskem klubu Izola so ob njegovi smrti zapisali:

»V naši košarkarski družini bo za vedno ostal zapisan kot srčen fant, ki je bil nasmejan, dobre volje in vedno pripravljen pomagati.«

To so besede, ki veliko povedo o tem, kakšen pečat je pustil med ljudmi okoli sebe.

Na igrišču in ob njem bo ostala velika praznina

Športni klubi niso le kraji, kjer se trenira in tekmuje. Za mlade športnike pogosto postanejo druga družina.

Skupaj preživijo številne ure na treningih, potovanjih in tekmah, ob tem pa se spletajo prijateljstva, ki pogosto trajajo še dolgo po koncu športne poti.

Zato je izguba mladega soigralca toliko težja.

V klubu so poudarili, da bo Svenova odsotnost pustila veliko praznino – ne le na igrišču, temveč tudi ob njem.

Njegovi soigralci bodo pogrešali človeka, s katerim so delili zmage, poraze, smeh in vsakodnevne trenutke, ki se pogosto zdijo samoumevni, dokler jih nenadoma ni več.

Vzrok smrti javno ni znan

Ob tako nenadni smrti se seveda pojavi veliko vprašanj.

Toda o okoliščinah Svenove smrti trenutno ni dovolj javno potrjenih informacij, zato o vzroku ne bi bilo odgovorno ugibati.

Pri tako občutljivi zgodbi mora imeti prednost spoštovanje do družine in njegovih najbližjih.

Še posebej, ker gre za mladoletno osebo, je pomembno, da se javnosti ne ponuja nepreverjenih informacij ali govoric.

Zapomnili si ga bodo po tem, kakšen je bil

Košarkarski klub Izola je ob slovesu še zapisal:

»Njegova odsotnost bo pustila veliko praznino – na igrišču in ob njem.«

Takšna praznina se ne meri v številkah ali rezultatih.

Ostane v garderobi, na treningih, ob naslednji tekmi in v vsakem trenutku, ko se nekdo spomni njegovega nasmeha ali besed, ki jih je nekoč izrekel.

Za njegove najbližje pa je izguba seveda še neprimerljivo večja.

Pri šestnajstih letih bi moral Sven šele dobro začeti odkrivati, kam ga bo vodilo življenje.

Moral bi doživeti še nešteto novih izkušenj, uspehov, prijateljstev in trenutkov, ki jih prinaša odraščanje.

Prav zato je njegov odhod tako težko sprejeti.

»Nikoli te ne bomo pozabili«

V Košarkarskem klubu Izola so se od mladega športnika poslovili tudi z besedami:

»Počivaj v miru, Sven. Nikoli te ne bomo pozabili.«

Za družino, prijatelje in soigralce v takšnih trenutkih skoraj ni besed, ki bi lahko ublažile bolečino.

Ostanejo pa spomini.

Spomini na človeka, ki je bil del njihovega vsakdana, na skupne treninge, nasmehe, pogovore in trenutke, ki bodo zdaj dobili še posebno vrednost.

Iskreno sožalje Svenovi družini, prijateljem, soigralcem, trenerjem in vsem, ki so ga poznali. Naj počiva v miru.