Medicinska sestra, ki danes poje z Avseniki in navdušuje občinstvo

31.08.2026 Slovenija Mega

Lucija Selak je ena tistih glasbenic, pri katerih se za odrskim nasmehom skriva precej več kot le ljubezen do petja.

 

Odraščala je na kmetiji, igrala frajtonarico, se izšolala za medicinsko sestro, danes pa z Ansamblom Saša Avsenika osvaja velike odre doma in v tujini.

Čeprav je glasba postala osrednji del njenega življenja, ostaja močno povezana s svojimi koreninami, družino in vrednotami, ki jih je dobila doma.

V pogovoru za Aleteio je spregovorila o nagajivem otroštvu, stari mami, delu na kmetiji in nenavadnem spletu okoliščin, ki jo je pripeljal med Avsenike.

 

Lucija Selak je odraščala v okolju, kjer dela ni manjkalo, prav tako pa ne otroške svobode in vragolij.

Danes se teh let spominja z veliko topline.

 

Otroštvo, polno vragolij

Kot deklica je veliko časa preživela pri stari mami in atu.

Ena njenih najljubših zgodb je povezana s košnjo.

Ko je šla z atom kosit za živali, mu je nekoč, še preden je iz žepa vzel oslo za brušenje kose, to na skrivaj zamenjala za šop trave.

Prvič sta se smejala.

Drugič pa je, kot pravi sama, že tekel za njo.

Tudi z bratom sta znala poskrbeti za dogodivščine.

Ker so bili starši zaradi službe pogosto odsotni, sta imela precej prostora za raziskovanje in lumparije.

V nekem obdobju sta očetu pobrala velik del žebljev in gradbenih pripomočkov ter skupaj s sosedom zgradila pravo hišico na drevesu.

Lucija se spominja tudi kolesa, rolerjev in rolke.

Kolena so bila pogosto obtolčena, a mladost opisuje kot polno in svobodno.

 

Kmetija jo je naučila vztrajnosti

Na odraščanje Lucije ni vplivala le sama kmetija, ampak predvsem odnos njenih staršev do dela.

Njuna marljivost ji je ostala v spominu.

Kot pravi, je bilo veliko več dela kot besed.

Čeprav ji kakšno opravilo takrat ni bilo všeč, je pozneje razumela, koliko ji je tak način življenja dal.

Danes ji ta izkušnja pomaga pri soočanju z izzivi.

Njena misel je preprosta: lepo se je truditi – na vseh področjih življenja.

 

Posebna vez s staro mamo

Lucija je spregovorila tudi o svoji stari mami.

Kot otrok je ni vedno razumela.

Opisuje jo kot delavno žensko močnega značaja, ki je bila pogosto stroga in slabe volje.

Šele z leti je začela bolje razumeti njeno življenjsko zgodbo.

Najbolj sta se povezali tik pred babičino smrtjo.

Lucija pravi, da ji je prav ta odnos ostal eden največjih zgledov.

Njuna zadnja druženja so bila prepletena s solzami, smehom, objemi in glasbo.

Še danes se je spominja z besedami:

»Hvala, mama!«

 

Od medicinske sestre do glasbenega odra

Čeprav je Lucija po izobrazbi medicinska sestra, jo je narodnozabavna glasba spremljala že od otroštva.

Rada je gledala oddaje, kot so Pri Jožovcu z Natalijo in Raketa pod kozolcem.

Navdušila jo je tudi frajtonarica, ki se jo je pozneje naučila igrati.

Domača glasba je bila preprosto del njenega sveta.

Zato danes niti sama ni presenečena, da je postala tako pomemben del njenega življenja.

 

»Padla mi je sekira v med«

Svojo pot do Ansambla Saša Avsenika opisuje kot splet srečnih okoliščin.

Sama rada reče, da ji je »padla sekira v med«.

Vse naj bi se začelo, ko je stopila v stik z Maticem Plevelom in ga prosila, ali bi na veselici na Pahi na oder povabili njenega prijatelja kitarista.

Pozneje so pomembno vlogo odigrala tudi družbena omrežja.

Posnetek njene priredbe pesmi Let it snow je namreč prišel do članov ansambla.

Kmalu zatem je prejela Matičev klic in povabilo na srečanje z ansamblom.

In prav ta klic je očitno pomembno obrnil njeno življenjsko pot.

 

Danes osvaja odre doma in v tujini

Danes je Lucija del Ansambla Saša Avsenika, s katerim nastopa na velikih odrih doma in v tujini.

Ob tem ustvarja tudi kot samostojna pevka.

Čeprav je glasba postala njeno življenje, ostaja povezana s tistim, kar jo je oblikovalo že kot deklico: družino, delom, preprostostjo in domačo glasbo.

Prav v tem je verjetno tudi velik del njenega šarma.

 

POGLEJTE SI VIDEO: